Miha Mazzini proti Vanji Pirc (Mladina) – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Igor Vobič, Nataša Štefe, Sonja Merljak Zdovc, Ranka Ivelja in Manica Janežič Ambrožič (članice in člani) je na seji 25. 4. 2024 v primeru Miha Mazzini proti Vanji Pirc sprejelo stališče, da Vanja Pirc ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Miha Mazzini proti Vanji Pirc (Mladina)

Miha Mazzini (pritožnik) se pritožuje zaradi prispevka Vanje Pirc (novinarka) v tedniku Mladina 5. 1. 2024, naslova prispevka ne navaja. Novinarki očita kršitev 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).

Pritožnik pravi, da so prispevke na isto temo objavili »trije tiskani mediji«, ob Dnevniku še Mladina in Večer. Pritožnik je urednik knjige Nine Gaspari Lovim svoje ravnotežje, ki je izšla 8. 12. 2023. Astrid Kljun je 20. 12. 2023 na Instagramu o knjigi med drugim zapisala: »Opozorila bi na poglavje ‘Strah’, ki je popolna kopija poglavja ‘Fear’ iz knjige Rupi Kaur ‘Healing through words’.« Pritožnik dodaja, da je Nina Gaspari 27. 12. 2023 objavila pojasnilo, da je nepopolno citirala približno odstotek besedila in se opravičila. Piše še, da je od takrat v vsako kopijo knjige vložen list s pojasnilom in da je Nina Gaspari pojasnilo objavila tudi na spletni strani ob opisu knjige.

Astrid Kljun trdi, da je prekopirano poglavje, Nina Gaspari pa, da le krajši razdelek, poudarja pritožnik in dodaja, da v knjigi ni poglavja z naslovom Strah, pač pa razdelek s tem nazivom. Novinarka je zapisala, da so to ugotovili »bralci«, kar po mnenju pritožnika ne drži.

Pritožnik novinarki očita kršitev 1. člena kodeksa, ker ni kontaktirala ne avtorice ne pritožnika kot urednika, ni preverila na spletni strani avtorice, kjer je celotno kazalo objavljeno, da v knjigi ni poglavja z naslovom Strah in ker ni avtorice in urednika vprašala, ali bi ji v preverjanje prinesla obe knjigi. Če bi to storila, piše pritožnik, ne bi mogla zapisati »Zakaj pisati, če nimaš vsebin«, saj »bi ji ogled knjige podrl poanto članka«.

Pritožnik se sprašuje, ali je prepisovanje s spleta brez kontaktiranja prizadetih sploh novinarsko delo.

Novinarka je na pritožbo odgovorila:

Novinarka Vanja Pirc očitke zavrača. Po izidu knjige Nine Gaspari so se decembra 2023 na družbenih omrežjih pojavili očitki, da naj bi bili nekateri deli knjige dobesedni prevodi knjige Healing Through avtorice Rupi Kaur, kar v knjigi Nine Gaspari ni bilo navedeno. Odgovoru na pritožbo je novinarka priložila pet fotografij besedila iz obeh knjig, ki kažejo, da so nekateri deli knjige Nine Gaspari enaki tistim v knjigi Rupi Kaur. Novinarka poudarja, da identičnost v več točkah najdemo v uvodu obeh knjig, identičnost skorajda v celoti pa v delu obeh knjig, ki imata celo enak naslov, Strah oz. Fear. Tu podobnost ni le vsebinska, temveč tudi oblikovna.

Fotografije strani iz obeh knjig so se v drugi polovici decembra pojavile na družbenih omrežjih, z njimi pa tudi očitki na račun knjige Nine Gaspari. Novinarka piše, da ne drži pritožnikova trditev, da je šlo za očitek ene bralke. Šlo je za očitke številnih uporabnikov družabnih omrežij, ki so lahko primerjali dele obeh knjig. Nina Gaspari je očitke s svojih družabnih omrežjih brisala. Uporabnici, ki ji je očitala, da je poglavje Strah »popolna kopija poglavja ‘Fear’ knjige Rupi Kaur Healing Through Words« in da je enako tudi »z uvodom, ki je v petih točkah dobesedni prevod«, je odgovorila, da se je pri pisanju »zgledovala po strukturi številnih knjig, ki jih cenim in so mi bile všeč, med njimi tudi knjiga Rupi Kaur. V svoji knjigi sem poskušala združiti lastne izkušnje z najboljšimi nasveti, pri poglavju, ki ga omenjaš, da sem za strokovno razlago prosila tudi psihologinjo, ki se ji v knjigi tudi zahvaljujem«. Uporabnica ji je odgovorila: »Razumem, vendar je poglavje plagiat, ne pa zgledovanje. Vaja ‘strah’ je v celoti skopirana, pri tekstu pa ste samo dodali nekaj svojih stavkov in razporedili tekst po straneh, shema vaje je pa dobesedni prevod. Enako je z uvodom.«

Nina Gaspari očitkov ni zavrnila, zato se niso polegli, komentiranje fotografij iz knjig na svojih družbenih omrežjih pa je omejila, opisuje novinarka. Teden dni po prvih kritičnih objavah je tam in na strani, kjer knjigo prodaja, objavila pojasnilo, da je »nedavno prejela informacijo«, da je »delček vsebine v knjigi nepopolno citiran« ter priznala, da so nekatere vsebine »vzete iz priročnika za terapevtsko pisanje skozi poezijo Healing Through Words avtorice in pesnice Rupi Kaur«. Med pripravo knjige se ji je pripetila »nenamerna napaka«, za katero se opravičuje.

O tem je konec decembra 2023 poročalo več medijev, nekateri so objavili fotografije strani iz knjig. Nina Gaspari je dala več izjav za medije, ki so bile vsebinsko enake pojasnilu, pišev odgovoru novinarka, ki še dodaja, da je bilo vse to že znano 5. januarja 2024, devet dni po priznanju Nine Gaspari, ko je v Mladini izšel članek Prevedena vplivnica. Novinarka pojasnjuje, da je zaradi časovne oddaljenosti prispevek v delu, kjer se dotakne primera Nine Gaspari, le povzel dogajanje, upoštevala je tudi javno pojasnilo Nine Gaspari in izjave za medije. Očitek pritožnika, da novinarka ni predstavila stališča strani, ki je bila v tem primeru deležna očitkov, zato ne drži.

Članek v Mladini je dogajanje umestil v kontekst drugih primerov domnevnega in dejanskega kršenja avtorskih pravic pri nas, ki je etično sporno in tudi kaznivo. Zato, pravi novinarka, je novinarska obravnava tovrstnih primerov ne glede na to, ali gre za domnevno ali dokazano sporno ravnanje, ne glede na to, ali gre za celotno besedilo ali njegov del, v javnem interesu. Zato očitke pritožnika novinarka razume kot pritisk na novinarsko delo, še posebej, ker ne avtorica ne pritožnik nista uveljavljala pravice do popravka, ki jo omogoča zakon.

Očitek, da je ni zanimalo ugotavljanje resnice, ne drži. Vse je bilo že objavljeno, tudi pojasnilo avtorice. Očitek, da poglavje ni razdelek, ne vzdrži, saj je avtorica v javni komunikaciji na Instagramu sama uporabila izraz poglavje za del knjige z naslovom Strah. Kar pa ni bistveno, saj sta po SSKJ izraza poglavje in razdelek sinonima. Ključno je, da je avtorica po soočenju s številnimi očitki že sama priznala, da so v knjigi nekatere vsebine vzete iz knjige Rupi Kaur in da niso citirane, je napisala v odgovoru novinarka.

SKLEP:

Novinarka Vanja Pirc ni kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Pritožnik je v pritožbi navedel prispevek novinarke v tedniku Mladina, tiskanem mediju, pritožbi pa je priložil slikovni posnetek prispevka v drugem mediju – spletnem mediju Mladina.si. Ker novinarka v odgovoru temu ni oporekala, je Novinarsko častno razsodišče predpostavilo, da je prispevek v Mladini enak prispevku na spletni strani medija Mladina.si, in je pritožbo sprejelo v obravnavo.

Pritožnikov očitek, da je novinarka kršila 1. člen kodeksa, ker ni kontaktirala ne avtorice ne pritožnika kot urednika in ni na spletu v kazalu knjige preverila, da v knjigi ni poglavja z naslovom Strah in ker ju ni vprašala, ali bi ji v preverjanje prinesla obe knjigi, ne vzdrži. 1. člen kodeksa pravi, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. NČR ugotavlja, da novinarka ni kršila 1. člena kodeksa. Novinarka je prispevek objavila devet dni po tistem, ko so bila že vsa dejstva znana, ko je tudi avtorica javno objavila, da je zagrešila napake in se je s primerjavo spornih strani iz obeh knjig tudi novinarka prepričala, da so informacije točne in da so deli knjige nedvoumno identični. Uporaba sinonimov poglavje in razdelek ni pomembneje vplivala na točnost objavljenih informacij.

Pritožnik se sprašuje, ali je prepisovanje z interneta novinarsko delo. NČR ugotavlja, da v primeru obravnavanega članka novinarke Vanje Pirc ni šlo za »prepisovanje z interneta«. Novinarsko častno razsodišče poudarja, da mora novinar, ko so njegov vir informacij družabna omrežja, te informacije še posebej skrbno preverjati.