16. 7. 2024

Legebitra proti Tanji Brkić (Nova24tv.si)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Igor Vobič, Vanja Tekavec, Manica Janežič Ambrožič in Damijana Žišt, je na seji 4. 7. 2024 v zadevi Legebitra proti Tanji Brkič (Nova24tv.si) sprejelo stališče, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Legebitra proti Tanji Brkić (Nova24tv.si)

Pritožnik Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra je vložilo pritožbo zoper novinarko Tanjo Brkić iz Nova24tv.si zaradi članka z naslovom Levičarska indoktrinacija LGBTQ že pušča posledice na slovenskih osnovnih šolah, ki je bil objavljen 21.oktobra 2023 na spletnem portalu Nova 24TV (https://nova24tv.si/levicarska-indoktrinacija-LGBTQ-ze-pusca-posledice-na-slovenskih-osnovnih-solah). Pritožnik meni, da je avtorica omenjenega članka z neresničnimi in nepreverjenimi objavami kršila 1., 2., 3., 6., 15., 17., 19., 20. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pritožnik navaja, da je avtorica članka kršila 1. člen novinarskega kodeksa s spornim zapisom: »LGBT DIC Legebitra je skupaj z Ministrstvom za zdravje, Študentsko organizacijo in Mestno občino Ljubljana leta 2017 izdalo publikacijo za mlade, v katerem med drugim pojasnjuje in “uči” o spolnih igračah, “kemseks” (seks pod vplivom drog), “fisting” in celo “lizanje ritke”; medij smo opozorili, da gre za publikacijo, ki je namenjena moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi in ne za mlade. Kršitev je storila, »ker kljub opozorilu medija svoje napake glede navedbe v zvezi z Društvom Legebitra niso popravili«, navaja pritožnik.

Avtorica članka je kršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije z naslednjim zapisom, trdi pritožnik (navajamo dobesedni zapis). »Dejstvo, da v zvezi s to zadevo sodelujejo z ministrstvom, pa ne pomirja – spomnimo samo na primer publikacije, katere urednik je Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost. LGBT DIC Legebitra je skupaj z Ministrstvom za zdravje, Študentsko organizacijo in Mestno občino Ljubljana leta 2017 izdalo publikacijo za mlade, v katerem med drugim pojasnjuje in “uči” o spolnih igračah, “kemseks” (seks pod vplivom drog), “fisting” in celo “lizanje ritke”. Maljevac je bil in ostal aktivist LGBTQ, ki je bil skupaj z Miho Lobnikom, zagovornikom načela enakosti, eden od ustanoviteljev društva Legebitra, ki vidno promovira to norijo«. Pritožnik meni, da je bil kršen 2. člen, ker »medij skozi celotni članek žaljivo naslavlja LGBTIQ+ skupnost in med drugim tudi izrecno imenuje določene osebe, kot sta npr. Simon Maljevac in Miha Lobnik«.

3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je avtorica po mnenju pritožnika kršila, »ker kljub temu, da izrecno omenja prej določene osebe, teh ni kontaktirala, kot tudi ni kontaktirala Društva Legebitra, ki ga omenja«.

6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je novinarka kršila, »ker v celotnem prispevku nikjer ne navaja vira informacij,« trdi pritožnik.

15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je novinarka po mnenju pritožnika kršila, »ker v celotnem prispevku ne ločuje med informacijami in svojim stališčem«.

17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je bil kršen, »ker novinar v prispevku ne spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti«, »glede na zapis in izrecno imenovanje šole, ki jo obiskuje omenjeni otrok, je mogoče razkriti družino, o kateri govori prispevek, kar ogroža njihovo pravico do zasebnosti in varnosti«.

Pritožnik navaja, da je bil 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije kršen, »ker novinar ne izkazuje obzirnosti pri poročanju o otrocih in mladoletnikih, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o pripadnikih drugih ranljivih skupin«. Kršitev 19. člena se po mnenju pritožnika nanaša na besedilo: »Prejeti dopis enega od staršev dokazuje, da šolske učilnice postajajo levičarski laboratorij za indoktrinacijo slovenskih otrok. Starši so mladoletnemu otroku spremenili spol, mu uradno spremenili ime, ravnateljica pa skladno s tem poziva vse učitelje, da pri tem uporabljajo spolno nevtralne stavke«.
»Iz dopisa sicer ni možno določiti otrokovih let, glede na to, da gre za osnovnošolca, pa je jasno, da je ta nezmožen o takih odločitvah odločati sam, zato je odgovornost na njegovih starših in vodstvu šole, ki v tem primeru ne deluje skladno z etičnim kodeksom niti dolžnostmi pedagoških delavcev, ki jih navaja SVIZ«.
Na spletni strani SVIZ je jasno zapisano, da je »dolžnost učiteljic in učiteljev odzivati se in zastopati glas razuma in kritičnega mišljenja”, vendar ob strinjanju šole s tem, da potrjuje zmedenost otroka, ne gre za »delovanje po zdravem razumu«, prej za laganje, kar zopet ni skladno z enim od osnovnih vodil pri delu učiteljev tudi prizadevanje za uresničevanje in ohranjanje temeljnih vrednot, med katere spada tudi iskrenost in resnicoljubnost«.
»Otroci postajajo transspolni, ker je to postalo popularno, vendar imajo zato svoje starše, od katerih se pričakuje, da bodo zanje glas razuma in ne njihov rabelj«.
»Golobova vlada trdi, da je seksualizacija otrok “normalna” in to že od mladih nog, zato situacija na ljubljanski osnovni šoli ne čudi. In nismo daleč od tega, kar se v tem trenutku dogaja v ZDA in drugih zahodnih državah. Ko se namreč mladoletni otroci odločajo o fizični spremembi spola in hormonskih terapijah in jim država ne le dovoli, da to storijo, ampak lahko to storijo celo brez soglasja staršev«.
»Da so za to dovolj zreli (čeprav vemo, da niso). In če lahko odločajo o svojem telesu, čeprav mentalno niso dovolj zreli, to privede do tega, da bodo na koncu vladajoči morali sprejeti tudi dejstvo, da se otroci lahko samovoljno odločajo tudi o svojem spolnem odnosu. Tako je, pedofilija potem ne obstaja več in vaš otrok v tej situaciji ne bo več žrtev, ampak sodelujoč partner«.

Avtorica članka je po mnenju pritožnika kršila 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik zapiše (navajamo dobesedno): «Novinar se skozi celoten ne izogibata narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin. »Uničujoča levičarska ideologija LGBTQ, ki jo aktualna vlada subtilno vsiljuje v šolski sistem, že kaže svoje škodljive posledice«.
»Slovenski LGBTQ načrtno in namerno spregledajo dejstvo, da je celotna teorija spolov “izmišljena”, njen stvarnik John William Money, pa je bil pedofil, ki je povzročil nepopraviljivo škodo takrat še dečku, Davidu Reimerju, ki se s posledicami nikoli ni mogel sprijazniti, zato je pri 38-letih storil samomor. In to je bil le prvi primer, danes imamo številne primere povratnikov, ki obžalujejo jemanje hormonov ali celo operacij«.

21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je bil po pritožnikovem mnenju kršen, »ker novinar s svojim zapisom spodbujanja k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni; »Levičarska indoktrinacija LGBTQ že pušča posledice na slovenskih osnovnih šolah«.

Tanja Brkić se ni odzvala na poziv razsodišča in ni odgovorila na očitane ji kršitve.

SKLEP:

Tanja Brkić je kršila 1., 19., 20. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 2. člena kodeksa. Kršitve 6., 3. in 15. člena razsodišče ni obravnavalo, kršitve 17. člena pa ni ugotavljalo.

Obrazložitev: Razsodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba kljub trem pozivom NČR s konkretnimi navodili, kako naj pritožnik pritožbo dopolni, še vedno nepopolna, saj ne vsebuje vseh potrebnih elementov, ki so potrebni za obravnavo v tem primeru. Zato se NČR ni moglo opredeliti do določenih navedb v pritožbi (niso navedene konkretne kršitve določenega člena novinarskega kodeksa). NČR ni moglo obravnavati zatrjevanih kršitev pritožnika, in sicer v delu, ko pritožnik trdi, da je novinarka Tanja Brkić kršila 3., 6. in 15. člen, zato kršitve teh dveh členov ni obravnavalo.

NČR je za ugotavljanje zatrjevanih kršitev pregledalo članek, ki ga je pritožnik poslal na NČR prek spletnega obrazca 25. oktobra 2023. Gre za članek, ki je objavljen in dostopen na omenjeni spletni strani, vendar pa je NČR menilo, da je od prve objave morda bil delno spremenjen, da torej ni povsem enak tistemu, na katerega se nanaša pritožba pritožnika (še posebej glede kršitve 17. člena novinarskega kodeksa).

NČR je ob pregledovanju članka, ki je predmet pritožbe, našel tudi skoraj identičen članek iste avtorice, objavljen v Demokraciji 21. oktobra 2023, vendar ta članek ni predmet pritožbe.

NČR glede kršitve 1. člena ugotavlja, da je avtorica članka Tanja Brkić kršila omenjeni člen, ker bi pred objavo v članku morala preveriti točnost zbranih informacij. Kljub temu da jo je pritožnik po objavi članka opozoril, da je publikacija, o kateri govori v članku, namenjena moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, in ne mladim, kot trdi avtorica članka, je sporni zapis »LGBT DIC Legebitra je skupaj z Ministrstvom za zdravje, Študentsko organizacijo in Mestno občino Ljubljana leta 2017 izdalo publikacijo za mlade, v katerem med drugim pojasnjuje in “uči” o spolnih igračah, “kemseks” (seks pod vplivom drog), “fisting” in celo “lizanje ritke”, še vedno mogoče prebrati v spornem članku na Nova24.tv.si.

Novinarka ni kršila 2. člena novinarskega kodeksa. Pritožnik navaja, da je bil kršen omenjeni člen, ker avtorica članka v članku žaljivo naslavlja LGBTIQ+ skupnost in med drugim izrecno imenuje določene osebe, kot sta npr. Simon Maljevac in Miha Lobnik«. Žaljiva naj bi bila z naslednjim zapisom v spornem članku: »Dejstvo, da v zvezi s to zadevo sodelujejo z ministrstvom, pa ne pomirja – spomnimo samo na primer publikacije, katere urednik je Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost. LGBT DIC Legebitra je skupaj z Ministrstvom za zdravje, Študentsko
organizacijo in Mestno občino Ljubljana leta 2017 izdalo publikacijo za mlade, v katerem med drugim pojasnjuje in “uči” o spolnih igračah, “kemseks” (seks pod vplivom drog), “fisting” in celo “lizanje ritke”. Maljevac je bil in ostal aktivist LGBTQ, ki je bil skupaj z Miho Lobnikom, zagovornikom načela enakosti, eden od ustanoviteljev društva Legebitra, ki vidno promovira to norijo«. NČR ugotavlja, da je bil Maljevac odgovorna oseba tega priročnika (več na https://topnews.si/2023/02/04/ali-ima-se-kaksna-drzava-ministra-ki-je-izdal-prirocnik-za-varno-lizanje-ritke-alen-koman-scutumfidei-odgovarja-seveda-si-vsak-ljubec-in-strpen-stars-zeli-da-se-njegov-otrok-v-soli-uci-o/), Lobnik pa je eden od ustanoviteljev društva Legebitra, ki je sodelovalo pri izdaji omenjenega priročnika, ki je nastala v okviru ozaveščanja za zmanjševanje tveganja za HIV. Navedbe, na katere se sklicuje pritožnik, po mnenju razsodišča niso osebno žaljive.

NČR se ni moglo opredeliti do navedb pritožnika, da je avtorica članka kršila 17. člen novinarskega kodeksa. Pritožnik ji očita, da je v članku imenovala šolo, v katero hodi otrok, ki je spremenil spol, in da je zato po mnenju pritožnika mogoče prepoznati družino in otroka. V članku, ki je dostopen na spletni strani Nova24tv.si, na povezavi, ki jo v pritožbi navaja pritožnik, ni nikjer zapisano ime šole, otroka, ravnateljice ali česarkoli, kar bi lahko privedlo do razkritja identitete otroka, ki je spremenil spol. Avtorica članka v navajanju dela dopisa ravnateljice zapiše le »omenjene OŠ, ki je po naših vprašanjih potrdila resničnost zadeve«. Je pa v skoraj identičnem članku iste avtorice v Demokraciji (https://demokracija.si/fokus/levicarska-indoktrinacija-LGBTQ-ze-pusca-posledice-v-slovenskem-solstvu/#goog_rewarded), zapisano ime osnovne šole in ravnateljice te šole, zato bi se otroka, ki je spremenil spol, lahko prepoznalo. Vendar ta članek ni stvar pritožbe pritožnika in ga NČR ni obravnavalo, z njim se je le seznanilo.

NČR sicer lahko sklepa, da je bilo v prvotnem članku, ki je predmet pritožbe (nova24tv.si ), morda zapisano ime šole ali ravnateljice te šole, po čemer bi se otroka, ki je spremenil spol, lahko prepoznalo, vendar teh podatkov v članku, ki je trenutno dostopen, ni. Zato bi NČR pritožnikom v bodoče svetovalo, da ob pritožbah na NČR, še posebej, če gre za spletne medije, pošljejo originalne članke (poleg povezave na članek še poskeniran članek), saj se včasih internetna uredništva odločijo za spremembe članka. Teh pa ni mogoče opaziti ali dokazati, če pritožnik ne razpolaga z originalnim člankom, na katerega se nanaša pritožba.

Avtorica članka je kršila 19. člen novinarskega kodeksa. Povod za pismo ravnateljice staršem mladoletnih otrok je bil primer konkretnega transpolnega otroka. Novinarka je zgodbo otroka, s čimer je tvegala tudi razkritje njegove identitete, povezala s kritiko LGBTIQ+ aktivistov ter ob tem širila stereotipe in nestrpnost. S tem svojim ravnanjem oziroma zapisom ni pokazala zahtevane obzirnosti do mladoletnika.

NČR ugotavlja, da je avtorica članka kršila 20. člen novinarskega kodeksa, saj se ni izognila stereotipom, povezanih s spolnimi nagnenji. Razsodišče je prepoznalo širjenje sledečih stereotipov: da je celotna LGBTIQ+ skupnost ideološko levo usmerjena in da so otroci transspolni, ker je to popularno.

Avtorica članka je kršila tudi 21. člen novinarskega kodeksa, ker je z zapisano izjavo v prispevku »Levičarska indoktrinacija LGBTQ že pušča posledice na slovenskih osnovnih šolah«, spodbujala nestrpnost do pripadnikov LGBTIQ+ skupnosti in še posebej do transspolnih oseb.

NČR opozarja, da se moramo novinarji pri poročanju o neki temi, še posebej tako pereči, kot je tema, ki je predmet pritožbe, izogibati osebnim mnenjem, razen seveda, če ne gre na primer za komentar. Ker gre za manj znan, občutljiv družben pojav, moramo o njem še bolj skrbno poročati, iskati odzive pri zagovornikih in nasprotnikih oziroma različnih strokovnjakih. Prav tako pa ne smemo skupnosti LGBTIQ+, kar je krovni pojem, ki se uporablja za označevanje posameznikov iz skupnosti lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in kvir oseb/tistih, ki dvomijo o svoji spolni identiteti, vedno, ko poročamo o njej, enačiti z eno, levo politično strujo v državi oziroma poročati o LGBTIQ+ tako, da dobijo gledalci, bralci oziroma poslušalci vtis, da gre za politično stranko.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb