Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Vanja Tekavec, Ranka Ivelja, Manica Janežič Ambrožič, Sonja Merljak Zdovc in Peter Merc (članice in člani), je na seji 20. 2. 2025 v primeru Mitja Križaj proti Bojanu Požarju (pozareport.si) odločilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Mitja Križaj proti Bojanu Požarju (pozareport.si)
Pritožnik Mitja Križaj, ki ga zastopa odvetnica Tjaša Valič iz Odvetniške družbe Valič o.p. d.o.o (v nadaljevanju tudi: pooblaščenka), se pritožuje zoper novinarja Bojana Požarja, ki je 11. julija 2024 na spletnem portalu pozareport.si objavil prispevek z naslovom »Če ni šlo z Boštjančičem in Burger Kingom na Petrolu, bo pa šlo z državnimi nepremičninami: zakonca Križaj že v nizkem startu«. Pritožnik novinarju očita kršitve 1., 2., 3., 5. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju tudi: kodeks).
Povzetek pritožbe:
Po prepričanju pritožnika je Bojan Požar kršil 1. člen kodeksa, ker ni preverjal točnosti navedenih informacij in se ni izogibal napakam v navedbi: »Križaj … sodi med uvodne akterje afere, saj je z Litijsko 51 imel opraviti že kot direktor Hypo Leasinga, in ko sta skupaj z Boštjančičem malo prej, preden je slednji postal Golobov finančni minister, poskušala Petrolu prodati licenco restavracij s hitro prehrano znamke Burger King, vendar neuspešno.« Pooblaščenka pritožnika zatrjuje, da Mitja Križaj, ko je bil direktor Hypo Leasinga d.o.o. ni imel v zvezi s stavbo na Litijski 51 nobene vloge in ni izvajal nobenih aktivnosti v povezavi s to stavbo, da avtor v predmetnem prispevku ničesar ne pojasni, ne navaja datumov, temveč zgolj pavšalno namiguje, da naj bi bil Križaj osebno vpleten v zadevo Litijska 51, poudarja pa še, da Bojan Požar informacije, ki jo je objavil, ni preveril, da je napačna in neresnična.
Kršitev 1. člena kodeksa pritožnik Bojanu Požarju očita tudi za trditev: » … in ko sta skupaj z Boštjančičem malo prej, preden je slednji postal Golobov finančni minister, poskušala Petrolu prodati licenco restavracij s hitro prehrano znamke Burger King, vendar neuspešno.« Pooblaščenka v pritožbi ugotavlja, da novinar Bojan Požar v zvezi s to navedbo »očitno ni preverjal zbranih informacij, da bi se izognil vsaj napakam v svojem prispevku, če že ne senzacionalizmu« in poudarja, da Mitja Križaj Petrolu ni skušal prodati licence restavracij s hitro prehrano znamke Burger King, temveč je v zvezi s tem potencialnim poslom pri Petrolu zgolj preverjal možnosti za najem dela Petrolovih bencinskih črpalk za morebitne restavracije omenjene blagovne znamke. Tako je, po prepričanju pritožnika, »povsem napačna tudi trditev, da je bila ta »prodaja« neuspešna, saj »prodaja« sploh ni bila predmet dogovarjanja«.
Novinar naj bi 1. člen kršil tudi z naslednjo navedbo: »Mitja Križaj velja za dolgoletnega finančnega operativca (tranzicijske levice) iz druge ali tretje lige. Začel je v Drobnjakovi Potezi, sledili so Hypo Leasing, Heta, DUTB, vmes je poskušal z lastnim podjetjem in poslovnim svetovanjem, vendar se je (vedno) vračal na paradržavne poslovne funkcije, do katerih se prihaja izključno pod političnim protektoratom, vrača pa s finančnimi in drugimi uslugami, konec lanskega leta, decembra 2023, pa sta ga minister za finance Klemen Boštjančič in predsednik uprave SID banke Borut Jamnik v popolni medijski tišini »nenadoma« spravila na funkcijo direktorja DSU, družbe za upravljanje državnih nepremičnin.« Pooblaščenka v pritožbi navaja, da je ta trditev napačna, saj je Mitjo Križaja na funkcijo direktorja DSU imenoval nadzorni svet DSU v predpisanem izbirnem postopku in skladno z aktom o ustanovitvi družbe in da minister za finance Klemenčič in predsednik uprave SID banke Jamnik nista člana tega nadzornega sveta DSU.
Pooblaščenka dodaja, da je v prispevku novinar kršil 1. člen z neresnično trditvijo, »da naj bi bil Mitja Križaj večji del svoje kariere podrejen Borutu Jamniku«, saj Jamnik, piše pooblaščenka, ni bil na nobeni funkciji nadrejen Mitji Križaju, ki ni bil nikoli zaposlen pri Borutu Jamniku, prav tako pa Borut Jamnik ni nikoli vplival na nastop katere izmed funkcij Mitje Križaja.
Novinar Bojan Požar je po mnenju pritožnika kršil 1. člen kodeksa tudi z naslednjim zapisom: »To strategijo in vse te priložnosti pa Križaj – znova očitno – pričakuje v nizkem startu in polni družinski pripravljenosti.« V navedbi je mišljena nova strategija upravljanja naložb države, oktobra 2024 je bila namreč nepremičninska dejavnost SDH prenesena na prevzemno družbo DSU (opomba NČR).
Pritožnikova pooblaščenka trdi, da Križajeva družina (vključno z njegovo ženo Sladjeno Križaj) ni v »polni pripravljenosti« glede strategije upravljanja državnega premoženja, saj s strategijo in državnim premoženjem družina nima nobene povezave. Dodaja še, da je na spletni strani DSU objavljen seznam poslovnih subjektov, s katerimi DSU ne sme poslovati, na tem seznamu so vsa podjetja, v katerih sta lastniško udeležena Mitja Križaj ali Sladjena Križaj, za kar je Mitja Križaj poskrbel takoj, ko je nastopil funkcijo direktorja DSU. Pooblaščenka poudarja, da novinar Požar objavljene navedbe ni preveril in se ni izognil napakam v prispevku.
Pooblaščenka še piše, da je novinar kršil 1. člen kodeksa tudi z napačno in zavajajočo informacijo o ustanovitvi družbe ANSE FM d.o.o, za katero novinar Bojan Požar »tendenciozno in neargumentirano namiguje, da naj bi bila ustanovljena z namenom izvajanja poslov, povezanih z državnim premoženjem, ki je/bo v upravljanju DSU.«
Novinar v prispevku piše, »da je Sladjena Križaj v času, ko se je njen mož Mitja Križaj že pripravljal na vodenje DSU, skupaj z Nino Prebil ustanovila podjetje za upravljanje in vzdrževanje nepremičnin ANSE FM« . (opomba NČR)
Tudi družba ANSE FM je na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi DSU ne sme poslovati, v imenu pritožnika pojasnjuje pooblaščenka, ki piše, da bi lahko novinar to ugotovil »brez vsakršnega napora s pregledom spletne strani DSU«, napakam pa bi se po njenem mnenju novinar lahko izognil, če bi informacije pred objavo prispevka preveril pri Mitji Križaju, Sladjeni Križaj ali Nini Prebil.
V nadaljevanju pritožbe je navedena še ena trditev, objavljena v prispevku, in sicer, da so Mitji Križaju »že večkrat očitali razvidno navzkrižje interesov«. Pooblaščenka navaja, da Mitji Križaju nikoli ni bilo očitano navzkrižje interesov in zoper njega ni bil nikoli sprožen kak postopek zaradi navzkrižja interesov, kar je, kot piše v pritožbi, še ena netočna informacija, ki predstavlja kršitev 1. člena kodeksa.
Pooblaščenka trdi, da se Bojan Požar v prispevku ni izogibal nekorektnemu in osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, po njenem mnenju je novinar kršil 2. člen kodeksa z naslednjim osebno žaljivim zapisom: »Mitja Križaj je sicer mož nizke rasti in razmeroma neprijetnega nastopa, nekateri mediji mu pravijo »bankster«, že večkrat pa so mu očitali razvidno navzkrižje interesov.« Gre za vsebinsko irelevantno trditev, piše pooblaščenka, saj videz Mitje Križaja nima nikakršne povezave z državnim premoženjem. »Glede na to, da prispevek ne temelji na nobeni točni ali preverjeni informaciji in pravzaprav ne sporoča nobenih dokazanih dejstev, je očitno edini namen tega prispevke osebna diskreditacija Mitje Križaja in tudi Sladjene Križaj z insinuacijami o okoriščanju Mitje Križaja in njegove družine na račun državnega premoženja,« je v pritožbi zapisala pooblaščenka, ki zatrjuje, da je novinar kršil 2. člen kodeksa tudi v naslednjem zapisu: »Skratka, zakonca Mitja in Sladjena Križaj novo strategijo upravljanja državnega premoženja (beri: državnih nepremičnin) pričakujeta dobro pripravljena, vključno s prepletenimi zasebnimi podjetji, registriranimi točno za tovrstno dejavnost, to je upravljanje in vzdrževanje nepremičnih, pa morda še kakšno investicijo zraven. Saj, če ni šlo z Boštjančičem in Burger Kingom na »nesrečnem Petrolu«, kjer je kariero zastartal minister Boštjančič, bo šlo pa z državnimi nepremičninami …« Pooblaščenka piše, da so navedene izjave žaljive, da novinar namiguje na konflikte interesov in posredno celo na zlorabo položaja na javni funkciji.
Po mnenju pooblaščenke gre pri že omenjenih namigovanjih na konflikt interesov, zlorabo direktorskega položaja in »potencialnega« okoriščanja na račun državnega premoženja za hude obtožbe. Ker novinar ni pridobil odziva tistih, ki jih te obtožbe zadevajo, je kršil 3. člen, piše pooblaščenka.
Za že navedeni novinarjev zapis, da se je Mitja Križaj »vračal na paradržavne poslovne funkcije, do katerih se prihaja izključno pod političnih protektoratom, vrača pa s finančnimi in drugimi uslugami«, pooblaščenka ugotavlja, da gre za žaljivo obdolžitev, ki jo je novinar zapisal kot povsem afirmativno in brezpogojno trditev, za kar ni podal nobene oprijemljive in dokazne podlage. Te sodbe je, piše pooblaščenka, novinar predstavil kot nesporna dejstva, gre pa za povsem neresnično trditev, ki »posledično izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve«. Ker v prispevku novinar ni navedel vira svojih informacij, ni napisal, da gre za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na kar bi moral opozoriti, je po mnenju pooblaščenke novinar kršil 3. in 5. člen kodeksa.
Pooblaščenka še ugotavlja, da novinar v prispevku ni navedel, da gre zgolj za njegov komentar, v kolikor naj bi ta prispevek predstavljal »komentar«, kar pa iz prispevka ni mogoče razbrati. Očitek, da je novinar kršil tudi 15. člen , pooblaščenka utemeljuje z besedami, da je novinar dolžan ločiti informacijo od komentarja, iz prispevka pa ni razvidno, ali je namenjen poročanju o dejstvih ali zgolj predstavlja stališča novinarja.
Novinar Bojan Požar na očitke v pritožbi ni odgovoril.