SKLEP:
Novinarka Helena Milinkovič ni kršila 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Že v napovedniku prispevka je voditeljica TV Dnevnika uporabila besedno zvezo genocidna vojna, kar nakazuje, da uporaba tega izraza v prispevku, ki je sledil napovedi, ni pomenila neoznačenega komentarja. V tistem mesecu je denimo tudi britanski Guardian v prispevku o konfliktu v Gazi poročal o razpravah o izrazu genocid v povezavi s konfliktom v Gazi, profesor mednarodnega prava, nekdanji diplomat Združenih narodov in nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk pa je po poročanju Večera v pogovoru z novinarko Kristino Božič uporabil izraz genocidna akcija. Ker so izraze, ki so vključevali pridevnik genociden, že pred avgustom 2024 uporabljali različni strokovnjaki, NČR meni, da termin ne izraža osebnega stališča novinarke in da ga je novinarka lahko uporabila tudi v prispevku informacijske zvrsti.
NČR je zato presodilo, da novinarka ni kršila 15. člena kodeksa, ki novinarju narekuje, da loči informacijo od komentarja oziroma da mora biti razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem dovolj razvidna, da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.
Pravnika Iva Ramuš Cvetkovič in Anže Mediževec sta v svojem prispevku Gaza: nujnost premika od nemih opazovalcev do aktivnih preprečevalcev genocida na portalu Tax-Fin-Lex 3. septembra 2024 zapisala, da je Meddržavno sodišče v Haagu januarja 2024 opozorilo na možnost genocida v Gazi. »Že ob začetku zadnje izraelske ofenzive na Gazo so se začela pojavljati opozorila, da Izrael s svojimi ravnanji krši mednarodno pravo človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo, da se poslužuje kolektivnega kaznovanja Palestincev za dejanja Hamasa, da nezadostno skrbi za varnost civilnega prebivalstva, navsezadnje pa tudi, da ravnanje in izjave političnih predstavnikov Izraela ter izraelske vojske močno spominjajo na genocid. Temu je sledila vložitev tožbe s strani Republike Južna Afrika pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ki je zatrjevala, da Izrael s svojim delovanjem krši Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (krajše: Konvencija o genocidu, angleško: Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide, krajše: Genocide Convention) iz leta 1948 in zahtevala, da sodišče izreče začasne ukrepe za preprečitev genocida. Genocid kot mednarodno hudodelstvo je opredeljen v II. členu Konvencije kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino kot tako: ubijanje pripadnikov take skupine; prizadejanje hudih telesnih ali duševnih poškodb; namerno spravljanje prizadete skupine v življenjske razmere, ki vodijo k popolnemu ali delnemu fizičnemu uničenju skupine; nalaganje ukrepov, ki imajo namen preprečevati rojstva v skupini; ter prisilno preseljevanje otrok ene v drugo skupino.«
Dodala sta, da v času njunega pisanja sodišče o zadevi še ni vsebinsko odločilo, vendar pa je že 26. januarja 2024 ugotovilo, da obstaja vsaj prima facie možnost, da je Izrael kršil pravico palestinskega ljudstva v Gazi do zaščite pred genocidom po Konvenciji o genocidu. Z drugimi besedami, dejanja Izraela v Gazi prima facie nakazujejo na izvršitvena dejanja genocida po III. členu Konvencije. Sodišče je namreč presodilo, da mnogi Palestinci v Gazi nimajo dostopa do hrane, pitne vode, elektrike, osnovnih zdravil in ogrevanja.
Od takrat je Meddržavno sodišče (ICJ) izdalo še dva dodatna začasna ukrepa, s katerima je potrdilo svoje prejšnje odredbe, in maja izjavilo, da morajo biti ti ukrepi »nemudoma in učinkovito izvedeni«. Izrael je še naprej kršil ukrepe ICJ, vključno s preprečevanjem »odtegnitve dostopa do ustrezne hrane in vode«.
Zaradi opozoril, da tudi Hamas izvaja genocid, navajamo še besede posebne poročevalke ZN za človekove pravice na okupiranih palestinskih ozemljih, Francesce Albanese, ki se po poročanju BBC avgusta 2024, strinja, da bi morali biti voditelji Hamasa odgovorni. Vendar ob tem pravi: »Pri presoji genocida je treba upoštevati besede, ki jih izrečejo voditelji, pa tudi zmožnost za izvedbo genocida, ki je Hamas kot tak očitno nima.«
Četudi mednarodno sodišče avgusta 2024 torej še ni vsebinsko presodilo, ali gre za genocid ali ne, je že januarja opozorilo na možnost genocida, torej na izvajanje dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino kot tako, kar pa je po presoji NČR zadostna podlaga, da ne gre za komentar novinarke, na katerega bi bilo treba o kodeksu posebej opozoriti.
