Splošna bolnišnica Celje proti novinarki Andreji Rednak, Finance

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Vanja Tekavec, Jure Tepina, Igor Vobič, Damijana Žišt (članice in člani), je na seji 6. 3. 2025 v zadevi Splošna bolnišnica Celje proti Andreji Rednak, novinarki spletnega medija Finance.si, odločilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Splošna bolnišnica Celje proti novinarki Andreji Rednak

Pritožnica Splošna bolnišnica Celje (SBC), zanjo Odvetniška družba Zidar Klemenčič, novinarki Financ Andreji Rednak očita, da je v prispevku Bolnišnica Celje plačuje »nore« cene za opremo za srčne operacije, ob-javljenem 17. 9. 2024 na spletnem portalu Finance.si, kršila 1. , 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks). V članku je novinarka pisala o vzpostavitvi kardiokirurkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje (SBC) in med drugim primerjala nabavo medicinske opreme treh bolnišnic, SBC, UKC Maribor (UKCMB) in UKC Ljubljana (UKCLJ).

Po mnenju pritožnice je novinarka 3. člen kodeksa kršila, ker je zapisala hude obtožbe o SBC v zvezi s porabo javnih sredstev pri nabavi medicinske opreme za potrebe vzpostavljanja novega kardiokirurškega oddelka, pred objavo pa ni pridobila odziva SBC. Pritožnica pravi, da več navedb v prispevku prikazuje, da naj bi SBC v zvezi z kardiokirurškim oddelkom očitno neutemeljeno in negospodarno porabljala sredstva. To nakazuje naslov in tudi podnaslov “Bolnišnica, ki se ji mudi z nabavo za vzpostavitev novega oddelka, ki so si ga zaželeli imeti, je privolila v zelo visoke ponudbene cene dobaviteljev. Nepotrebna in negospodarna poraba denarja?” Poleg tega pritožnica kot očitek o negospodarni in neutemeljeni rabi javnih sredstev prepoznava tudi v zapisih »V takih razmerah in kljub precejšnji izgubi pri poslovanju je direktor privolil v ponujene zelo zasoljene cene nekatere opreme«, »Poiskali smo nekaj primerjav, razlike v cenah med bolnišnicami – za bolj ali manj enako medicins-ko opremo – so naravnost ‘nore’«, »Ob tem se sprašujemo, ali bo kdo od pristojnih – denimo svet SB Celje, min-istrstvo za zdravje, računsko sodišče… – proučil in problematiziral po našem mnenju negospodarno porabo denarja. Dvomimo.« ter v izpostavljenih navedbah »1. Aparat ECMO; dva- do štirikratna razlika v ceni«, »2. Intraaortne črpalke: do trikratna razlika v ceni« in »Dvomimo, da bo zapravljanje koga od pristojnih zmo-tilo.«.

Pritožnica pravi, da ji je novinarka očitala najmanj nenamensko porabo javnih sredstev. Novinarka se v prispevku sklicuje na objave na portalu javnih naročil, zato pritožnica meni, da ji novinarka negospodarno po-rabo sredstev očita v zvezi z izvedbo postopka javnih naročil in posledično pri razpolaganju s sredstvi, to pa razume tudi tako, da ji novinarka, sicer posredno, z drugimi besedami, očita, da bi bilo lahko storjeno kaznivo dejanje.

Pritožnica trdi, da gre za hude obtožbe, a jo je novinarka za njen odziv vprašala šele 27. 9. 2024, torej po tistem, ko je pritožnica zahtevala in so Finance.si 26. 9. 2024 objavile popravek. Šele 27. 9. 2024 je novinarka od SBC zahtevala pogodbe, ponudbe in predračune izbranega ponudnika.

Po mnenju pritožnice je novinarka kršila tudi 1. in 4. člen kodeksa, ker je navedla, da je SBC kupila aparat ECMO (Etracorporeal membrane oxygenation, kar v prevodu pomeni aparat za zunajtelesno membransko oksi-genacijo), kar ne drži. SBC je kupila sistem za zunajtelesni krvni obtok (ZTO), kar je razvidno iz javno dostopne razpisne dokumentacije in predračuna. Pritožnica trdi, da aparata ECMO in aparat/sistem ZTO niso primerljivi. Obenem je iz javno objavljene razpisne dokumentacije razvidno, da je UKCLJ kupil prenosni aparat ECMO s potrošnim materialom in vzdrževanjem, UKCMB pa aparat ZTO s potrošnim materialom in vzdrževanjem. Toda novinarka je aparata/sistema ZTO, ki sta ju kupila SBC in UKCMB, preimenovala v aparat ECMO in ju primerjala s prenosnim aparatom ECMO UKCLJ, iz tega pa zaključila in zapisala, da je šlo za dva- do štirikratno razliko v ceni. Pritožnica meni, da gre za potvarjanje dejstev, kar je v nasprotju s 1. in 4. členom kodeksa. Novinarka ne samo, da se ni izognila napakam, ampak jih je zagrešila namerno, pri tem pa zamolčala informacije, ključne za razumevanje teme. 4. člen je kršila tudi, ker pri primerjavi nabav aparata ECMO med SBC in UKCMB ni nav-edla, da sta bolnišnici zahtevali različen potrošni material in je s tem zamolčala informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme.
Pritožnica poudarja, da je za aparat UKCLJ očitno, da ni primerljiv s sistemoma SBC in UKCMB. Za SBC je novinarka navedla, da je kupila aparat ECMO s sedemletnim vzdrževanjem in sedemletnim potrošnim materi-alom, za UKCMB pa, da je od istega dobavitelja kupil aparat ECMO s sedemletnim vzdrževanjem in štiriletnim potrošnim materialom od istega dobavitelja za 421.927,00 EUR, kar je skoraj pol manj, kot je odštela SBC. Ni pa novinarka ob tem navedla, da sta bolnišnici zahtevali različni potrošni material. Pritožnica navaja, da je na letni ravni vključila skoraj trikrat več potrošnega materiala kot UKCMB. SBC je vključila še dodaten material, vse to pa je vplivalo na skupno vrednost naročila. Novinarka se tudi ni opredelila do tehničnih zahtev apara-ta/sistema in do parametrov vzdrževanja, ki so ključni za ugotavljanje primerljivosti posameznega predmeta, zato je po mnenju pritožnice tudi s tem kršila 4. člen kodeksa.

Kršitev 4. člena pritožnica očita novinarki tudi v delu prispevka, kjer novinarka primerja nakupe intraaortnih balonskih črpalk v SBC, UKCMB in UKCLJ, saj ne navede, da so bolnišnice zahtevale različno vrsto in količine potrošnega materiala ter da vzdrževanje ni primerljivo tudi po vsebini in ne le glede na leta, čeprav so podatki o teh javnih naročilih javno objavljeni. Naredila ni niti primerjave tehničnih zahtev posameznega aparata, posledično pa ni ugotavljala, ali gre za primerljive predmete, vključno s ceno.

Pritožnica je pritožbi priložila:
– elektronsko pošto novinarke s 27. 9. 2024 z zahtevo za dokumentacijo
– popravek pritožnice, objavljen na Finance.si 26. 9. 2024
– fotografiji aparata/sistema ZTO in prenosnega aparata ECMO
– povezave na tri dokumentacije na spletni strani enaročanje.si
– 2 predračuna v dveh postopkih
– primerjalno tabelo naročil SBC (2024) in UKCMB (2023)
– 2 primerjalni tabeli specifikacij javnih naročil SBC, UKCLJ in UKCMB
– več predračunov in pogodb

Novinarka je na pritožbo odgovorila

Novinarka je na pritožbo odgovorila in zavrnila očitke o kršitvah kodeksa. Poudarja, da SBC vse do vložitve pritožbe na NČR v prikazu nasprotnih dejstev ali sporočilih za javnost ni zanikala nobene številke o cenah medicinske opreme za srčne operacije, ki so bile objavljene v prispevku. Prav tako ji ni sporočila nobenih dru-gačnih cen, ki bi ovrgle objavljene podatke ali dokazovale, da SBC opremo kupuje po primerljivih cenah glede na drugi bolnišnici. Novinarka vztraja, da je SBC kupila podobno opremo z vzdrževanjem in potrošnim materi-alom bistveno dražje kot drugi bolnišnici.

Glede očitka o nepreverjanju informacij novinarka pravi, da prispevek temelji na javnih uradnih podatkih, pri katerih velja absolutno načelo zaupanja; ti so sami po sebi točni, pravilni, vredni zaupanja; novinarji niso dolžni preverjati javnih podatkov. Uporabljeni javno dostopni podatki in njihova objava ne morejo prizadeti pravic ali interesov osebe ali pravne osebe ne v ožjem ne v širšem kontekstu objave članka, je zapisala. Podatke o vrednosti javnih naročil ali sklopov naročil, ki jih je uporabila v prispevku, so objavile bolnišnice in dobavitel-ji/ponudniki na portalu javnih naročil in portalu elektronskih javnih naročil. Viri so v prispevku navedeni, dodane so spletne povezave. Zato zavrača očitek o nepreverjanju točnosti zbranih informacij.

V zvezi z očitki o hudih obtožbah novinarka poudarja, da v prispevku ne trdi, da SBC nenamensko uporablja sredstva. SBC ji tudi neutemeljeno pripisuje očitek, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje. Dikcija v podnaslovu je v obliki vprašanja in ne trditve.

Novinarka priznava, da je enkrat zapisala svoje mnenje o negospodarni porabi javnega denarja, kar je sklepala na podlagi pregledanih in primerjanih podatkih o skupni vrednosti podobnih nabav bolnišnic ter na predhodnem dogajanju z vzpostavljanjem novega oddelka, ki so ga želeli v SBC in je vključeval nujno obsežno nabavo opreme in zaposlovanje številnega novega kadra. Poudarja, da v članku ni očitanih hudih obtožb, zato ni bilo potrebe, da bi o tem morala pridobiti odziv SB Celje.

Glede očitkov, da naj bi zamolčala bistvene informacije ali da primerja neprimerljivo, novinarka izpostavlja, da v članku ne trdi, da gre pri nabavah bolnišnic za popolnoma enako opremo. Navedla je, da je poiskala nekaj primerjav o razlikah v cenah med bolnišnicami »za bolj ali manj enako medicinsko opremo«, pa tudi, da »cena zbode v oči, če jo primerjamo s podobnimi nabavami drugih bolnišnic, pri čemer je sicer treba upoštevati razlike v obdobju vzdrževanja in pri potrošnem materialu«. Na več mestih je tudi opozorila na razlike med bolnišnicami pri obdobju vzdrževanja in pri potrošnem materialu.

Novinarka pravi da je primerjala, kar je bilo javno objavljeno. Poudarja, da je razpisna dokumentacija bolnišnic za javna naročila obsežna in da je ni mogoče podrobno pojasnjevati ter s tem obremenjevati bralcev. So pa v prispevku tudi spletne povezave na uradne objave za bralce, ki bi jih zanimale podrobnosti.

Očitki glede navedb o aparatu oziroma sistemu za zunajtelesni krvni obtok oziroma ECMO novinarka odgovarja, da gre za iskanje dlake v jajcu in ne za bistvene vsebinske razlike pri predmetu nabave. Nasprotno, UKCMB in SBC sta kupila isto opremo HLM55 proizvajalca LivaNova, dobavitelja Meditrine. To opremo v nazivu javnega naročila in v razpisni dokumentaciji UKCMB imenuje »aparat za zunajtelesni krvni obtok«, SBC pa »sistem za zunajtelesni krvni obtok (ZTO)«. Novinarka trdi, da je pogost izraz za to opremo kar ECMO – Extracorporeal Membrane Oxygenation (aparat za zunajtelesno membransko oksigenacijo).

Novinarka navaja, da je iz razpisne dokumentacije SBC razvidno, da kupuje, »aparat za ZTO«, sestavljen iz modularne konzole s prostorom za več vrst črpalk, kontrolne enote za nadzor in prikaz posameznih modulov, nameščen pa mora imeti tudi mehanski mešalec plinov in aparat za regulacijo temperature itd. Iz razpisne dokumentacije UKCMB pa je razvidno, da gre pri aparatu za zunajtelesni krvni obtok dejansko za »komplet« in da tudi ta vključuje elemente, kot so konzola, kontrolne enote, različne črpalke, vensko zapiralo, mehanski mešalec plinov, aparat za gretje in hlajenje itd. Pravi, da sta bolnišnici očitno kupili aparat/sistem z zelo podob-nimi ali enakimi elementi, zato je uporabila izraz aparat za zunajtelesni krvni obtok oziroma aparat ECMO. Novinarka priznava nenamerno površnost pri nazivu predmeta nakupa SBC, a vztraja, da gre vsebinsko za enako/zelo podobno opremo in celo isti model proizvajalca in ne za neprimerljivo opremo.
Smiselno enaka pojasnila novinarka podaja tudi glede primerjave bolnišnic pri nabavi intraaortne balonske črpalke z vzdrževanjem in potrošnim materialom. Tudi v zvezi s tem zavrača očitke pritožnice.

SKLEP:

Novinarka Andreja Rednak je kršila 1., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka Andreja Rednak se je v prispevku dotaknila vprašanja o porabi javnega denarja. Opozarja na razlike pri porabi javnega denarja pri javnih naročilih, saj je transparentna in smotrna poraba javnega denarja v javnem interesu. NČR se je po proučitvi pritožbe, odgovora in dokazov odločilo, da zaradi natančnosti in lažjega razumevanja pri nabavah SBC in UKCMB za predmet nabave uporabi poimenovanje sistem ZTO, pri nabavi UKCLJ pa prenosni aparat ECMO.

Novinarka je preimenovala in poenotila predmet nabav treh bolnišnic ter iz tega izpeljala napačne zaključke o dve- oziroma štirikratni razliki v ceni nabav. V mednaslovu »1. Aparat ECMO; dva- do- štirikratna razlika v ceni« je zapisala, da gre za primerjave nabav aparata ECMO, iz česar je bilo razumeti, da gre za enake aparature. Zapisala je, da so tri bolnišnice z javnimi naročili kupovale aparat ECMO, ob čemer je za UKCL dodala, da je kupil »en mobilni aparat ECMO«, ni pa pojasnila razlike med aparati. Nasprotno, zapisala je: da gre za enako medicinsko opremo: »Razkrivamo konkretne primere nekajkratnih razlik v nabavnih cenah enakega materiala v slovenskih bolnišnicah.«

NČR ugotavlja, da je SBC za opremo plačal več kot UKCMB in UKCLJ. Vendar je iz pritožbe in dokumentacije razvidno, da sta SBC in UKCMB kupila sistem za zunajtelesni krvni obtok ZTO, UKCLJ pa prenosni aparat za izven-telesno membransko oksigenacijo ECMO. Tudi s fotografij, ki jih je priložil pritožnik, in iz strokovnih in tehničnih specifikacij, opredeljenih v podrobnejši javno objavljeni razpisni dokumentaciji, je razvidno, da gre pri sistemu ZTO in prenosnem aparatu ECMO za podobna predmeta, ki pa ju ne moremo enačiti. Pogost skupni izraz za tov-rstno opremo je ECMO, kakor pravi novinarka, vendar to še ne pomeni, da je funkcionalnost vseh ECMO in ZTO aparatov/sistemov povsem enaka. Tudi po razlagi pritožnice v sporočilu za javnost 1. 10. 2024 se predmeta razlikujeta po namembnosti. Sistem za zunajtelesni krvni obtok ZTO se uporablja pri skoraj vsaki kardiokirurški operaciji, kjer se kri spelje izven telesa. Mobilni aparat ECMO pa se uporablja za daljšo podporo pljuč ali srca in med prevozi. Novinarka je s tem, ko je sistem ZTO spremenila v aparat ECMO in ga nato primerjala s prenosnim aparatom ECMO, primerjala neprimerljiva predmeta in prišla do napačnih zaključkov v zvezi s ceno. Zamolčala je ključno informacijo za razumevanje in s tem kršila 1. in 4. člen kodeksa.

Novinarka je 4. člen kršila tudi v delu prispevka, kjer je primerjala nabavo sistema ZTO, ki ga je preimenovala v aparat ECMO, med SBC in UKCMB. Na več mestih je sicer navedla, da je pri primerjavi nabav »treba upoštevati razlike pri obdobju vzdrževanja in pri potrošnem materialu«, in tudi, da je »SBC kupila aparat ECMO skupaj s sedemletnim potrošnim materialom in sedemletnim vzdrževanjem, UKCMB pa skupaj s sedemletnim vzdrževan-jem in štiriletnim potrošnim materialom«.

Dokumentacija pa razkriva, da sta bolnišnici kupili različne vrste in količine potrošnega materiala, razlike so tudi v vzdrževanju, kar v prispevku ni podrobno pojasnjeno. SBC je med drugim objavila naročilo za sedem vrst po-trošnega materiala (800 arterijskih senzorjev za kontinuirano merjenje letno, 800 venskih senzorjev za kon-tinuirano merjenje letno, 800 senzorjev nivoja količine letno, 2000 tlačnih senzorjev, kompatibilnih z aparatom letno, 560 sistemov za merjenje tlaka v linijah EKC letno, 700 sistemov za merjenje tlaka letno, kompatibilnih z aparatom ZTO in 800 sistemov za vakumsko drenažo letno), UKCMB pa bistveno manj (300 arterijskih senzorjev za kontinuirano merjenje letno, 300 venskih senzorjev za kontinuirano merjenje letno in 300 senzorjev nivoja količine letno).

Novinarka je kršila tudi 3. člen kodeksa, saj je iz svojih napačnih sklepanj izpeljala zaključek, da gre pri naba-vi SBC za »po našem mnenju negospodarno porabo javnega denarja«, kar je za pritožnika kot porabnika javnih sredstev nedvomno huda obtožbe, vendar ga novinarka pred objavo s svojim mnenjem ni soočila. Novinarka je poziv k odzivu na SBC naslovila šele deset dni po objavi prispevka in dan po objavi prikaza nasprotnih dejstev, ki ga je zahteval pritožnik. Tudi v tem pozivu pritožnika ni soočila s hudo obtožbo, temveč je od njega zahtevala podrobnosti o ponudbah izbranih dobaviteljev, o čemer je že prej pisala.

Ob primerjavi nakupov intraaortnih balonskih črpalk je novinarka zapisala, da gre za do trikratno razliko v ceni nabav med bolnišnicami, saj je SBC za intraaortne balonske črpalke plačala več kot UKCMB in UKCLJ. Vendar dokumentacija razkriva, da so bolnišnice zahtevale različne količine potrošnega materiala ter vrsto in obdobje vzdrževanja. Za SBC je sicer navedla, da skupaj z dvema intraaortnima balonskima črpalkama kupuje tudi »predvidoma po 50 katetrov letno«. Navedla je tudi, da je pri nabavah treba upoštevati razlike v potrošnem materialu in obdobju vzdrževanja ter tudi za koliko let so bolnišnice zahtevale potrošni material in vzdrževanje. Ni pa pojasnila, koliko katetrov in katere sta kupila UKCMB in UKCLJ ter kakšno vzdrževanje so bolnišnice zahtevale. Iz dokumentacije, ki je bila pred objavo novinarki na voljo na portalu za javna naročila, je razvidno, da so med bolnišnicami velike razlike. SBC je med drugim objavila naročilo za 350 fiberoptičnih intraaortnih balonskih katetrov, UKCLJ za 225 fiberoptičnih interaortnih balonskih katetrov, UKCMB pa za 60 fiberoptičnih interaortnih balonskih katetrov in 72 navadnih intraaortnih balonskih katetrov. SBC je torej z javnim naročilom zahtevala precej več potrošnega materiala, a tega novinarka ni konkretneje pojasnila. Ustvarila je vtis, da je SBC nabavo preplačala. Da so pri tovrstnih nabavah najvišji strošek prav katetri, je novinarki v nadaljevanju prispevka pojasnil neimenovani sogovornik, a novinarka kljub temu ni ponudila podatkov o različnem številu nabav med bolnišnicami, čeprav je v odgovoru navedla, da je pisala na podlagi javno dostopne dokumentacije, kjer je bilo vse o tem podrobno objavljeno.

Novinarka, ki je bila po lastni izjavi seznanjena z vsemi informacijami, četudi so se ji zdele preobremenjujoče za bralca in zato vseh podrobnosti ni navedla, je kljub temu zapisala očitek o »nori in nesprejemljivi« ceni, ki jo je sprejela SBC. Ob takšni oceni bi morala pojasniti podrobnosti najmanj v zvezi s potrošnim materialom. Ker tega ni storila, je zamolčala informacije, ključne za razumevanje teme. S tem je kršila 4. člen kodeksa.

Razlike pri naročilih so bile tudi v zahtevah vzdrževanja. SBC je zahtevala kompletno vzdrževanje, ki obsega preventivno, kurativno in programirano vzdrževanje, UKC Ljubljana je zahtevala preventivno vzdrževanje, UKC Maribor pa preventivno in kurativno vzdrževanje. Teh informacij novinarka ni vključila v prispevek in je zamo-lčala informacije, ključne za razumevanje teme, in je tudi v tem delu kršila 4. člen kodeksa.