20. 5. 2025

Barbara Levstik Šega proti Ani Ašič, AnaAšičSic! Publicistka s pogledom

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Vanja Tekavec, Igor Vobič, Nataša Štefe, Manica Janežič Ambrožič, Damijana Žišt (članice in člani), je na dopisni seji, ki je potekala od 14. 5. do 18. 5. 2025 v primeru Barbara Levstik Šega proti novinarki Ani Ašič, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Barbara Levstik Šega, podžupanja občine Loški Potok, proti Ani Ašič, novinarki in odgovorni urednici elektronskega medija »AnaAšičSic! Publicistka s pogledom«

Barbara Levstik Šega, nepoklicna podžupanja občine Loški Potok (v nadaljevanju: pritožnica), se pritožuje zaradi članka z naslovom »ZLOVEŠČA JESEN V LOŠKEM POTOKU. KDO USTRAHUJE KRITIČNO JAVNOST IN NOVINARJE Z NEUTEMELJENIM MAHANJEM S KAZENSKO OVADBO TER PRIREJA? ALI PONAREJA? PODPISE LASTNIKA ZEMLJIŠČA? DRAVSKE ELEKTRARNE? LESNA ZADRUGA? OBČINA? ALI SPREGA VSEH TREH!? IN, ALI BO KDO KONČNO POSVETIL V MRAKOBNE RABOTE NA POTOŠKEM TER V SRCU EVROPE PREBIVALCE ODREŠIL VKLENJENOSTI V MOLK IN USTRAHOVANJE TER GROZEČE BRUTALNO UNIČENJE NJIHOVEGA BIVALNEGA OKOLJA IN NARAVE!?«, ki je bil 14. oziroma 16. 10. 2024 objavljen v elektronskem mediju »AnaAšičSic! Publicistka s pogledom«, https://anaasicsic.com, izdajatelj Hiša zvezd, zavod za umetnost in ustvarjalne vizije.

Povzetek pritožbe:

Pritožnica je prepričana, da je Ana Ašič kot novinarka in odgovorna urednica kršila 2., 3., 5. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks ali KNS).

2. člen KNS naj bi novinarka kršila, ker je v članku pritožnico opisala z besedami: »Meni pa je julija s svojim značilnim ribniško pojočim glasom in nekakšno mačje lisičjo ljubkostjo v prelepi poletni obleki dejala …« V nadaljevanju je novinarka napisala, da krajani pritožnico, podžupanjo občine Loški Potok, kličejo »naša lisička« in da jo novinarka označuje kot »prepametno«. Pritožnica dodaja, da jo avtorica v članku predstavlja »s takšnimi in podobnimi posmehljivimi ter žaljivimi izrazi«, da je tako poročanje žaljivo in da tovrstne opazke škodijo njenemu ugledu.

3. člen kodeksa naj bi novinarka kršila s tem, ko pritožnico v članku obtožuje »nepoštenega vplivanja in manipulacije v zvezi s spremembo vodovarstvene uredbe«. Novinarka pritožnici očita, da si je »na Ministrstvu za naravne vire in prostor zelo prizadevala za spremembo občinske vodovarstvene uredbe«, ki naj bi »rešila vse probleme z vetrnicami na Pargu in v Malem Logu«. Pritožnica trdi, da so te navedbe nepopolne in neresnične, da novinarka ni predložila nobenih konkretnih dokazil, da se sklicuje na pogovor, ki je potekal 5. julija 2024, novinarka pa bi morala po mnenju pritožnice »po tistem julijskem pogovoru« pridobiti njen odziv na navedbe, ki jih pritožnica označuje za hude obtožbe. V članku piše, da je »Barbara Levstik Šega na sestanku v Podpreski zanikala vmešavanje v pripravljanje gradiva za vodovarstveno uredbo« in dejala, »da to karto ona prvič vidi«. Avtorica članka navaja pritožničino vpletenost v Lesno zadrugo, ker je: »… svakinja tega direktorja Lesne zadruge, saj je poročena z bratom Darka Šege (Darko Šega je direktor Lesne zadruge, opomba NČR), tako da najbrž niti ni čudno, da toliko ve in tako veliko govori tudi v imenu župana. All in the Family! Pa v Lesni zadrugi seveda tudi!« Pritožnica te navedbe označuje kot neresnične in nepravilne, »saj je vse, kar povezuje Lesno zadrugo in pritožnico, njen svak«. V pritožbi piše, da je večkrat, ko je prišlo do glasovanja na sejah občinskega sveta, »glasovala proti odločitvam v korist zadruge« in da je, skupaj z ostalimi svetniki, v zadrugi zahtevala neodvisno revizijo. Pritožnica še dodaja, da je Komisijo za preprečevanje korupcije zaprosila za mnenje v zvezi z udeležbo pri obravnavanju Lesne zadruge na občinskih sestankih. Vse to in še marsikaj bi lahko pojasnila, če bi jo avtorica članka o tem povprašala, piše pritožnica.

K pritožbi je priložen tudi odgovor oz. pojasnilo KPK (dopis je datiran s 15.10.2024) na omenjeno prošnjo komisiji, ki jo je pritožnica poslala KPK 1.10. 2024. (opomba NČR)

5. člen kodeksa je novinarka po mnenju pritožnice kršila z zapisom, da Barbara Levstik Šega po izobrazbi »ni pravnica, ampak ima končano upravno šolo in magisterij na Fakulteti za upravo, čeprav je veliko ljudi v njeni občini, ker dela na sodišču, zmotno prepričanih o tem, da je pravnica; to pa je očitno tako močno in včasih morda tako čudno deluje, da celo sama ni več prepričana, da ni, in se na trenutke zdi, da s precejšnjo vehemenco tolmači pravne predpise, uredbe in zakone, kar pa se kdaj pokaže, da tudi ni vse tako, kot misli, da je.« Pritožnica piše, da so ta »pavšalna ugibanja in nepotrjene navedbe, mogoče celo povzemanje govoric, da ji njeno delo v službi daje položaj pravnice v občini« popolnoma neresnične in da mora »zaradi svojega položaja vodje v Službi za alternativno reševanje sporov poznati zakonodajo na tem področju in jo tudi znati interpretirati«. Ker novinarka omenja, da se njeno »tolmačenje zakonov in uredb izkaže kdaj tudi za napačno«, pritožnica ocenjuje, da take »navedbe avtorice lahko – brez opozorila na kaj se nanašajo – pripeljejo do diskreditacije, saj je poznavanje in razlaganje ustrezne zakonodaje pogoj za njeno delovno mesto«. Po mnenju pritožnice je avtorica s tem, ko je ugibala in povzemala govorice o njeni pravni izobrazbi, ker pri tem ni navedla, na kaj se to nanaša, kršila 5. člen KNS. S tem, kar je napisala, je tudi škodovala ugledu pritožnice ne njenem delovnem mestu, je še zapisala v pritožbi.

Ker avtorica v članku navaja delovni položaj in izobrazbo pritožnice, le-ta meni, da je kot podžupanja javna osebnost v luči občine, ta članek pa je objavljen na spletu in lahko do njega dostopa vsak. Podatki o delovnem položaju in izobrazbi so po njenem prepričanju osebni podatki in niso objavljeni niti na spletni strani občine Loški Potok. Avtorica pa je v članku javno razkrila tudi pritožničino prebivališče in službeni naslov. Pritožnica ocenjuje, da je novinarka z razkrivanjem podatkov o izobrazbi, delovnem položaju, prebivališču in službi kršila 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka in odgovorna urednica je odgovorila na pritožbo.

Ana Ašič zatrjuje, da ni kršila 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj do Barbare Levstik Šega ni bila žaljiva, da je bila »s svojo ekspresivno in šegavo publicistično novinarsko naracijo« do nje »izjemno dobrohotna in velikodušna«. Piše še, da nikjer v članku ni zapisala, da je Barbara Levstik Šega »prepametna«, kar ji očita pritožnica, in da je to »čista izmišljotina«! Poudarja, da ni bila žaljiva in posmehljiva in da nikakor ni kršila 2. člena novinarskega etičnega kodeksa.

Glede očitka o kršitvi 3. člena kodeksa je novinarka zapisala, da Barbara Levstik Šega v pritožbi sama sebe hudo obtožuje »nepoštenega vplivanja in manipulacije« in da skuša z manevrom iztrganih citatov iz kompleksne zgodbe to podtakniti novinarki Ani Ašič! V nadaljevanju dodaja, da je enako »neznosno in nesprejemljivo sprenevedanje gospe Barbare Levstik Šega glede pogovora s spletnim portalom, z menoj in sodelavcem, na Rudniku 5. julija 2024, kjer nama je na veliko, na dolgo in široko razlagala in pojasnjevala zadeve okoli vodovarstvene uredbe« in da je v članku zelo natančno »povzela njene besede iz tistega pogovora«, omenja pa še telefonske pogovore, ko jo je pritožnica »klicala zvečer in na široko v svojem slogu razlagala, kako je«.

Podobno Ana Ašič zavrača tudi očitke o kršitvi 5. člena kodeksa, piše, da so podatki o izobrazbi pritožnice javno objavljeni, da se jih zlahka najde na spletu. Po mnenju novinarke je pritožnica v državni službi, »je vodja Službe za alternativno reševanje sporov pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, poleg tega pa opravlja tudi funkcijo podžupanje v Občini Loški Potok«, zato ima javnost pravico vedeti, »kakšna je njena izobrazba« in pri tem ni nobenih »nepotrjenih informacij, govoric ali ugibanj« saj so vsi podatki dostopni in preverljivi.

»Vsekakor odločno zavračam obtožbe o kršitvi 17. člena kodeksa,« odgovarja novinarka, ki pojasnjuje, da so na spletu (dodaja tudi povezavo) objave, v katerih Barbara Levstik Šega »nastopa kot vodja zgoraj imenovane službe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je med drugim eksplicitno razkrito tudi, da delujejo na Miklošičevi cesti«. Novinarka je prepričana, da imajo državljani in davkoplačevalci pravico vedeti, kakšno izobrazbo imajo zaposleni v državnih službah, ni pa nujno, da je ta podatek objavljen na spletni strani občine, kjer je pritožnica podžupanja. Novinarka piše, da ni razkrila osebnih podatkov, saj ni napisala natančnega naslova s hišno številko in da omemba vasi, kjer biva podžupanja, in Miklošičeve v Ljubljani nista osebna podatka, vsakdo pa lahko pride do njenih osebnih podatkov, če malce »pogugla«, piše novinarka, ki v odgovoru navede javno objavljen dokument, v katerem so osebni podatki pritožnice. Novinarka Ašič je prepričana, da so v pritožbi neutemeljene in netočne ter pravno pretirane obtožbe in naknadno skonstruirana zavajanja, podtikanja in lažnive obdolžitve, njen glavni namen pa je »nadlegovanje in izčrpavanje«, ustrahovanje, onemogočanje, izvajanje pritiska nad njo in da je mogoče »zaznati tudi močno prisotnost naknadno skonstruiranih zavajanj, podtikanj in lažnih obdolžitev ter posledičnega poskusa očitne in zlonamerne diskreditacije« …

SKLEP:

Novinarka ni kršila 2., 3. in 5. člena, kršila pa je 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Članek je napisan z »ekspresivno in šegavo publicistično novinarsko naracijo«, kot je novinarka v odgovoru na pritožbo opisala svoj slog pisanja. Izraza »prepametna« tudi NČR ni našel v besedilu članka, je pa v njem zgolj na videz podobna beseda »premetena«. Podžupanja, ki je prepoznavna osebnost v lokalnem okolju, bi morala biti vajena medijske in javne pozornosti, tudi kritičnih ocen svojih nastopov in dejanj, oznak s pridihom sarkazma in cinizma ter sočnejšega novinarskega izražanja, ki v konkretnem primeru, v opisanem kontekstu in v skladu s funkcijo pritožnice, po oceni razsodišča ni žaljivo. Razsodišče je presodilo, da je tako izražanje sicer zelo na mejah okvirov, ki smo si jih novinarji postavili s členi KNS, a vendarle še vedno dopustno, če v konkretnem primeru upoštevamo že opisan položaj pritožnice, obravnavane v članku, in slogovno posebnost avtorice. Novinarka zato ni kršila 2. člena KNS.

Pritožnica novinarki očita, da je zapisala hude obtožbe in pri njej ni poiskala odziva. 3. člen kodeksa naj bi novinarka kršila s tem, ker je navedla, da ji je podžupanja v pogovoru na Rudniku 5. julija 2024 osebno zatrdila, da si je »na Ministrstvu za naravne vire in prostor zelo prizadevala za spremembo občinske vodovarstvene uredbe«, ki da bo »rešila vse probleme z vetrnicami na Pargu in v Malem Logu«. V nadaljevanju novinarka piše, da sta bili v novi vodovarstveni uredbi območje Parga in območje Malega Loga prekvalificirani in »vrženi« iz najvišjega vodovarstvenega statusa v »tretji razred«. V članku je navedena izjava podžupanje, ki jo je izrekla v pogovoru z novinarko, zato v tem primeru novinarki v skladu s 3. členom ni bilo treba iskati odziva podžupanje na njeno lastno izjavo. Pritožnica zatrjuje, da so novinarkine navedbe nepopolne in neresnične in da novinarka ni predložila nobenih konkretnih dokazil, ne navede pa, kaj naj bi bilo nepopolno in neresnično in tudi ne zanika pogovora z novinarko 5. julija 2024. Novinarka je v nadaljevanju zapisala, da je »Barbara Levstik Šega na sestanku v Podpreski 29. septembra 2024 zanikala vmešavanje v pripravljanje gradiva za vodovarstveno uredbo« in dejala, »da to karto ona prvič vidi«, s tem je novinarka poskrbela za celovitost informacije in tudi za odziv podžupanje na trditve o njeni vlogi pri spreminjanju vodovarstvene uredbe. Razsodišče v tem delu ni prepoznalo kršitve 3. člena, na podlagi pritožbe pa tudi ni jasno, v čem konkretno naj bi novinarka kršila 3. člen kodeksa glede pritožničine »vpletenosti« v Lesno zadrugo, ko navaja , da je podžupanja Barbara Levstik Šega svakinja direktorja Lesne zadruge in da zato »najbrž niti ni čudno, da toliko ve in tako veliko govori tudi v imenu župana«. Podžupanja v pritožbi pojasni svoj odnos do zadruge, kako je odločala o njej, in dodaja, da je prosila za mnenje o tem tudi KPK, a iz objavljenega v članku ni mogoče razbrati hudih obtožb, ki bi jih na podžupanjo v zvezi z zadrugo in direktorjem naslavljala novinarka.

Novinarka v svojem slogu pojasnjuje, da Levstik Šega po izobrazbi »ni pravnica, ampak ima končano upravno šolo in magisterij na Fakulteti za upravo, čeprav je veliko ljudi v njeni občini, ker dela na sodišču, zmotno prepričanih o tem, da je pravnica; to pa je očitno tako močno in včasih morda tako čudno deluje, da celo sama ni več prepričana, da ni, in se na trenutke zdi, da s precejšnjo vehemenco tolmači pravne predpise, uredbe in zakone, kar pa se kdaj pokaže, da tudi ni vse tako, kot misli, da je.« Novinarka navaja pritožničino izobrazbo in dodaja, da veliko ljudi zato, ker dela na sodišču, misli, da je pravnica. Ko avtorica piše, da je zmotno prepričanje o tem, da je pritožnica pravnica, tako močno in včasih morda tako čudno deluje, da celo sama ni več prepričana, da ni, in se na trenutke zdi, da s precejšnjo vehemenco tolmači pravne predpise, uredbe in zakone, kar pa se kdaj pokaže, da tudi ni vse tako, kot misli, da je, pa je ugibanje, a je novinarka na to opozorila z uporabo besednih zvez »zmotno prepričanje«, »včasih morda tako čudno deluje«, »se na trenutke zdi«, zato NČR ne ugotavlja kršitve 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki od novinarja zahteva, da v primeru, ko objavlja ugibanja, na to opozori. Pritožnica pri naštevanju in utemeljevanju kršitev 5. člena piše, da novinarkino pisanje »pripelje do diskreditacije«, da škodi njenemu ugledu na delovnem mestu, a tega ne ureja 5. člen kodeksa.

Za objavo osebnih podatkov v novinarskem prispevku mora obstajati javni interes, ki prevlada nad pravico do spoštovanja zasebnosti. Za občanke in občane so podatki o izobrazbi in delovnem mestu podžupanje, ki je, kot piše pritožnica, »javna osebnost v luči občine«, pomembni, za objavo v mediju pa morajo vedno obstajati tehtni razlogi. Če je podatek mogoče najti na spletu ali v javno objavljenih dokumentih, še ne pomeni, da ga novinar lahko objavi v svojem prispevku. Po oceni NČR je novinarka z navajanjem podatkov o službi in prebivališču (osebni podatek je tudi kraj bivanja brez hišne številke) kršila 17. člen kodeksa, ker v kontekstu vsebine članka ni razloga in razvidnega javnega interesa za objavo vseh teh informacij. Novinarka namreč ne navede, zakaj bi bilo v kontekstu obravnavane teme relevantno, od kod točno se vsak dan vozi v Ljubljano in katero službo vodi na sodišču.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb