KD Ljubljana – Kijiv proti Saši Vidmajer, Delo – Sobotna priloga

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednik-ca), Brane Piano (podpredsednik-ca), Nataša Štefe, Vanja tekavec, Igor Vobič, Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt, Ranka Ivelja in Manica Janežič Ambrožič (člani-ce), je na seji 22. 5. 2025 v primeru KD Ljubljana – Kijiv proti Saši Vidmajer (Sobotna priloga, Delo) odločilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: KD Ljubljana – Kijiv proti Saši Vidmajer (Sobotna priloga, Delo)

Povzetek pritožbe:
Kulturno društvo Ljubljana – Kijiv se pritožuje nad portretnim člankom z naslovom Victoria Nuland ideologinja ameriške vojne v Ukrajini, objavljenem v Sobotni prilogi Dela 23. marca 2024. Novinarki Saši Vidmajer očitajo kršitev 4., 15. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka v članku o portretiranki Victoriji Nuland večkrat omeni izraz »F*ck Europe« (op. NČR: gre za afero s prisluhi, v katero je bila vpletena portretiranka oziroma so bile to njene besede). Po mnenju pritožnika pa novinarka v članku »ne obrazloži bralcem, da so bile te besede pridobljene na nezakonit način oz. s prisluškovanjem in da so bile izrečene v zasebnem pogovoru«. Navajajo članek Guardiana, v katerem je citirana takratna tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki, ki namiguje, da so za snemanje in objavo zasebnega diplomatskega pogovora odgovorni Rusi. Še en sogovornik v istem članku pa pogovor označi za »zasebni«. Po mnenju pritožnika je novinarka s tem citatom, torej »F*ck Europe« iz zasebnega pogovora želela prikazati bralcem Victorio Nuland v negativni luči in jih tako zmanipulirati. S tem je po mnenju pritožnika novinarka zamolčala informacije, ključne za razumevanje teme, in je zato kršila 4. člen Kodeksa.

Novinarka v tekstu zapiše, da je portretiranka »pri svojem poslu uporabljala čisto vsa sredstva, vključno s strategijo ‘F*ck Europe’«. Pritožnik se sprašuje, kaj ta stavek pomeni in kaj pomeni uporabljati vsa sredstva. Novinarki očita komentiranje oziroma kršenje 15. člena Kodeksa . Kršitev istega člena očita tudi samemu naslovu članka oziroma oznaki, da je Victoria Nuland »ideologinja ameriške vojne v Ukrajini«. Oba zapisa po mnenju pritožnika izražata osebno mnenje novinarke, to pa je po njihovem mogoče izražati le v kolumni. Za izraz »ameriška vojna v Ukrajini« pogrešajo tudi vir informacije in menijo, da gre za zavajajoč izraz, saj »ameriška vojna v Ukrajini ne obstaja«. 15. člen oziroma mešanje komentarja in informacij očitajo tudi izrazu »izvoz demokracije« oziroma delu stavka »… porazne rezultate ameriškega izvoza demokracije in nameščanje oblastnih garnitur v tujih državah, ki jih gledamo že dolgo …«. Po mnenju pritožnika pojem »izvoz demokracije« že več kot 20 let uporablja ruska propaganda »za manipuliranje, polarizacijo in razkol družbe v EU in ZDA«. Dodajajo, da je »količina uporabe tega izraza v ruskih medijih z izrazito negativnim pritiskom ogromna«. Navajajo pa tudi nekaj delov člankov ruskih medijev. Pritožili so se na izraz »nameščanje oblastnih garnitur«, saj imajo Ukrajinci svoje demokratične volitve. Pri vseh teh izrazih gre po mnenju pritožnika za kršenje 15. člena Kodeksa.

Pritožili so se tudi nad novinarkino oznako, da je Victoria Nuland »ukrajinska judinja«. Utemeljujejo, da nikjer niso našli podatka, da V. N. izhaja iz Ukrajine, in se sprašujejo, zakaj novinarko v 21. stoletju zanima poreklo politikov. Menijo, da gre ob omenjanju Nulandinega judovskega porekla za manipulacijo, morda celo za prikriti antisemitizem. Očitajo ji kršitev 20. člena Kodeksa. Kršitev tega člena očitajo tudi naslednjim delom članka: »prepletenost ameriške in ukrajinske politike je velika, Nuland je judovske krvi, žena V. Juščenka je v ZDA rojena Ukrajinka.« Za slednjo pojasnjujejo, da novinarka nikjer ne omenja, kako in v katerih okoliščinah so starši žene Juščenka postali ameriški državljani, in prilagajo povezave na biografije, objavljene na Wikipediji.

Novinarka Saša Vidmajer je odgovorila.

Glede izraza »F*ck Europe« in kršitve 4. člena novinarka pojasnjuje, da je bil ta pogovor s sporno izjavo V. Nuland pridobljen s prisluškovanjem in da je to zelo znano in razvpito dejstvo, ki ga javnost pozna že deset let, zato ga v tekstu z omejeno dolžino ni posebej izpostavljala.

Je pa to, kot dodaja, razvidno posredno iz teksta oziroma besed »Washington zvočnega zapisa ni zanikal, Nuland se je kasneje EU opravičila«. Pristnost pogovora po mnenju novinarke dokazuje ravno serija ameriških opravičil pa tudi odzivi nekaterih evropskih voditeljev (na primer Angele Merkel); tudi v članku Guardiana, ki ga prilaga pritožnik, pristnost pogovora ni zanikana. Dodaja, da dejstvo, da je šlo za zasebni pogovor, ni relevantna okoliščina, »če se ZDA uradno opravičujejo in če evropski voditelji (med drugim Angela Merkel) obsodijo nesprejemljive pripombe«. Novinarka je dodala vrsto spletnih povezav, ki so vir za to trditev.

Glede očitane kršitve 15. člena Kodeksa pojasnjuje, da je portret tedna komentiran, analitičen tekst in da se v tem smislu ne razlikuje od kolumne. Gre za rubriko, ki je del Sobotne priloge od leta 1957, »je komentirani tekst, ki vključuje politične ocene in vrednotenje ter analizo konteksta«. Dodaja tudi, da »ne more vsebovati vseh podatkov, ker je njegova dolžina omejena na pet tisoč znakov«. Na konkretne očitke glede stavka, da je V. N. »pri svojem diplomatskem poslu uporabljala vsa sredstva, vključno s strategijo, ki se začne s črko f«, dodatno pojasnjuje, da je »ameriško obvladovanje Ukrajine razvidno iz transkripta pogovora: »če ameriška visoka diplomatka v pogovoru z ambasadorjem odkrito omalovažuje Evropo in jo izključi iz dogovarjanja o Ukrajini, ki je evropska država, se temu lahko reče strategija F*ck Europe«. Razlago podkrepi z izjavo ameriškega državnega sekretarja A. Blinkna, ki je ob upokojitvi Nulandove povedal »da je uporabljala vsa orodja ameriške diplomacije« za uveljavljanje ameriških interesov in vrednot. Glede naslova znova pojasnjuje, da je portret tedna »komentiran tekst, ki vsebuje avtorjeve politične ocene«; njena analiza pa izhaja iz virov, ki jih je priložila (zgoraj omenjeni transkript pogovora in izjave). Za izraz »ameriški izvoz demokracije in tudi postavljanje (op. nameščanje oblastnih garnitur) vlad v pojasnilu ne dodaja virov, ker, kot dodaja, »je to najmanj od 90. letih doktrina, ki je nihče ne prevprašuje in je bilo o tem napisanih na stotine knjig.«

Glede domnevne kršitve 20.člena Kodeksa novinarka pojasnjuje, da je poreklo Victorie Nuland pojasnjeno v tekstu in da to, da je ukrajinska judinja, nima nobenega »izrazito negativnega pridiha«, kot trdi pritožnik. Poreklo se ji zdi za bralca pomembno, ker zgovorno priča o prepletenosti ameriške in ukrajinske politike, kar je novinarkina poanta. »Ravno ker so Američani nacija priseljencev, je vpliv etničnih skupin na ameriško zunanjo politiko velik in predmet številnih analiz, raziskav, knjig« dodaja. Očitek o antisemitizmu je po njenem mnenju deplasiran, okoliščine, v katerih so starši K. Juščenko postali državljani ZDA, pa za članek niso relevantne.

SKLEP:

Novinarka Saša Vidmajer ni kršila 4., 15. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:
Namen novinarskega kodeksa vsekakor ni prepovedovanje določenih izrazov oziroma besednih zvez niti omejevanje novinarske besedne svobode izražanja. Pritožnik se sklicuje na Kodeks zgolj zaradi uporabe določene besedne zveze ali izraza v članku Saše Vidmajer. Takšna je raba besedne zveze »Fuck Europe«, zakrito ali nezakrito napisano; gre za besede, ki jih je pred desetimi leti v telefonskem pogovoru z ameriškim veleposlanikom v Ukrajini izrekla visoka ameriška diplomatska predstavnica Victoria Nuland. Prisluhi so leta 2014 prišli v javnost, v medijih je bil objavljen celoten čistopis pogovora. Glede na takratne uradne odzive po aferi – javna opravičila ameriške administracije, odzivi evropskih voditeljev itd. – pa za bralca članka (ki je portret visoke diplomantke) samo dejstvo, da je šlo za zaseben pogovor, pridobljen na nezakonit način, ni ključno za samo razumevanje portreta. To dejstvo se sicer da razbrati posredno iz teksta, očitno pa je, da gre za prisluhe. Novinarka z le posrednim nakazovanjem, da je šlo za nezakonito pridobljene prisluhe zasebnega pogovora, ni zamolčala informacije, ki bi bila ključna za portret, in ni kršila 4. člena Kodeksa.

Da je portret komentatorske narave, je iz celotnega članka Ideologinja ameriške vojne v Ukrajini razvidno, že iz naslova, ki povzame vrednostno bistvo komentarja in vloge Victorije Nuland. NČR tudi nima razloga, da ne bi verjelo novinarki, ki je v dopisu razsodišču pojasnila, da je Portret tedna v Sobotni prilogi Dela »komentirani tekst, ki vključuje politične ocene in vrednotenje ter analizo konteksta.« Ne gre torej za enciklopedično navajanje podatkov oziroma za novinarsko poročanje o njih. Novinarka zato ni kršila 15. člena.

Ukrajinske (oziroma ruske) in judovske družinske povezave portretiranke so v članku pojasnjene. Njen oče je bil rojen v delu nekdanje Rusije, ki danes pripada deloma tudi Ukrajini. Poreklo portretiranca je običajno del vsakega portretnega članka, tudi če ta ni komentatorski. Zgolj navajanje judovskih korenin oziroma oznaka »ukrajinska judinja« pa ni antisemitizem. Lahko da gre za preširoko oznako oziroma nenatančno oznako, enako bi portretiranko novinarka lahko označila za moldavsko judinjo, ameriško judinjo, rusko judinjo ipd. 20. člen Kodeksa, po katerem se mora novinar med drugim izogibati tudi narodnostnim, geografskim in drugim stereotipom, tega ne sankcionira. Samo navajanje porekla namreč ne predstavlja kršitve 20. člena kodeksa.