Milivoj Perkon proti Petru Petrovčiču, Mladina – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) in Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič, Sonja Merljak Zdovc, Vanja Tekavec, Peter Merc in Damijana Žišt (članice in člani) je na dopisni seji, ki je potekala od 5. do 7. 5. 2025 v primeru Milivoj Perkon, poveljnik CZ Renče-Vogrsko, proti novinarju Mladine Petru Petrovčiču sprejelo stališče, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Milivoj Perkon proti Peter Petrovčič (Mladina)

Povzetek pritožbe

6. septembra 2024 je bil v tiskani številki Mladine in na spletni strani Mladine https://www.mladina.si/235140/odiranje-divjega-prasica-za-otroke/ objavljen članek z naslovom Odiranje divjega prašiča za otroke novinarja Petra Petrovčiča. Pritožnik Petrovčiču očita, da je kršil Kodeks novinarjev Slovenije (KNS, kodeks), in sicer 1., 2., 3., 4., 5. in 21. člen KNS.

Pritožnik v uvodu pritožbe piše, da je prispevek Mladine nekredibilen in po njegovem mnenju »vsebuje že potrebne elemente, ki utemeljujejo obstoj suma za pregon kaznivega dejanja po uradni dolžnosti: Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297 členu KZ RS, točka 1 in 3«, ker vsebina članka »javno spodbuja ljudi k nestrpnosti in sovraštvu do drugače prehranjujočih se, kar utemeljuje ogromen odziv, vznemirjenje in ostrina javnosti na fb ….«

Pritožnik navaja, da je prišlo do kršitve 1. člena KNS zaradi navedbe v članku, da so bili udeleženci tabora stari od šest do devet let, da torej novinar ni preverjal točnosti informacij, saj so bili navzoči otroci učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole. Pritožnik piše, da novinar ni popravil in tudi ne priznal napake celo po tem, ko je bil nanjo opozorjen prek družabnega omrežja Facebook.

Po mnenju pritožnika je novinar Mladine kršil 2. člen novinarskega kodeksa, ker je zapisal, da so otroci, taborniki, sodelovali pri odiranju kadavra divjega prašiča. Pritožnik je prepričan, da je beseda kadaver žaljiva in da se jo uporablja, ko se označuje dalj časa razpadajoče truplo živali, zato meni, da bi za ustreljeno žival novinar moral uporabiti lepšo besedo, da bi moral npr. govoriti o »mesu«.

3. člen kodeksa je Petrovčič kršil, meni pritožnik, ker je objavil hude obtožbe in enostranske informacije, povzete le iz sporočila nevladnih organizacij, ni pa pridobil odziva organizatorjev. Hude obtožbe izhajajo iz zapisanih trditev, da se je organizator tabora vzgojno ukvarjal z otroki, starimi od 6 do 9 let, ki so praktično še v vrtcu ali v prvih razredih osnovne šole, in jih učil prehranjevanja z mrhovino – kadavrom, kar je počel brez ustreznega socialno-pedagoškega kadra, z militarizirano vsebino programa in grdim ravnanjem z živalmi.

4. člen novinarskega kodeksa je novinar po mnenju pritožnika kršil, ker je v članku zamolčal ključne informacije za razumevanje obravnavane teme, saj je navedel le del namena projekta oziroma tabora, ni pa predstavil pravega namena in cilja, ki temelji na zmanjšanju odvisnosti otrok od elektronskih naprav, kot so mobilni telefoni in televizija, ter namenu, da pokažejo otrokom, kako preživeti, če je ogroženo njihovo življenje.

Pritožnik meni, da je novinar kršil 5. člen kodeksa, ker je objavil nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, in informacij ni preveril pri organizatorju.
Novinar je kršil tudi 21. člen KNS, piše pritožnik, ker je s svojim člankom spodbujal k nasilju, širjenju sovraštva in nestrpnosti, ko je pojem nasilja predstavil le s svojega stališča. 21. člen KNS pa je novinar po prepričanju pritožnika kršil tudi zato, ker so se pod spornim člankom pojavili komentarji z očitki, žalitvami in prepiri med tistimi, ki so članek komentirali.

Novinar Peter Petrovčič je odgovoril na navedbe pritožnika.

Glede očitkov kršitve 1. člena, ko je zapisal, da so udeleženci tabora stari od šest do devet let, pojasnjuje, da je res storil napako, ki jo je popravil na spletni strani Mladine takoj, ko je bil nanjo opozorjen (https://www.mladina.si/235140/odiranje-divjega-prasica-za-otroke/). Pravi, da je šlo za lapsus, na to kaže že dejstvo, da so številke 6 in 9 v obeh primerih, tako pri navedbi starosti udeležencev in pri razredih osnovne šole, enake. Informacijo o starosti otrok je novinar napačno povzel po vabilu k prijavam na tabor, ki je bilo 13. avgusta 2024 objavljeno na spletni strani občine Renče-Vogrsko. Glede navedbe pritožnika, da novinar napake ni popravil in priznal niti po tem, ko je bil nanjo opozorjen prek družbenega omrežja Facebook, novinar pojasnjuje, da je nemogoče odgovarjati na vsa sporočila, ki jih pošiljajo bralci. Novinar piše, da so se na Mladini zato odločili za avtomatiziran odgovor. »Vsak, ki pošlje (zasebno) sporočilo na Facebook stran Mladine, prejme odgovor z informacijami o kontaktu (telefon, e-mail, naslov itd.). Na vse komentarje pod članki pa se je žal nemogoče odzivati, saj jih je nemalokrat preveč, že tako jih težko moderiramo oz. nadziramo, predvsem pa se trudimo zajeziti sovražni govor,« v odgovoru pojasnjuje novinar. V uredništvu Mladine so po prejetju pritožbe Milivoja Perkona preverili, ali je morda pritožnik (ali kdo drug iz civilne zaščite ali občinske uprave Renče-Vogrsko) glede zahtevka za popravek napačno zapisane starosti otrok poslal elektronsko sporočilo na Mladinin desk ali se kako drugače obrnil na uredništvo, a o tem niso našli nobenih sledi. Da je narobe zapisana starost udeležencev tabora, je bilo uredništvo Mladine obveščeno šele z obvestilom NČR o prejetju pritožbe, odgovarja novinar.

Glede očitkov kršitve 2. člena KNS, ko naj bi novinar pisal žaljivo, ker je v članku uporabil besedo kadaver, novinar piše, da SSKJ in Fran navajata, da kadaver pomeni mrtvo telo in da izraz ne vsebuje nujno negativne konotacije (kadáver -vra m (á) knjiž. mrtvo telo, truplo: povsod so ležali človeški in živalski kadavri). Novinar je prepričan, da ni kršil 2. člena novinarskega kodeksa.

Glede očitka o kršitvi 3. člena KNS novinar razlaga, da je v članku povzel javno pismo Društva za dobrobit živali AniMa, ki ga je podpisalo tudi več kot deset drugih organizacij s področja zaščite živali, to pismo je bilo poslano na ministrstvo za obrambo ter medijem. V njem opozarjajo, da je lovec Marjan Lasič otroke nagovarjal k sodelovanju pri odiranju in razkosavanju divjega prašiča. V pismu piše, da vključevanje otrok v lovske dejavnosti ni niti družbeno reprezentativno niti skladno z vrednotami večine prebivalstva. Opozarjajo še, da izpostavljenost nasilju nad živalmi lahko negativno vpliva na otrokov razvoj, da so otroci, ki sodelujejo pri lovu ali pa so priče razkosavanju živali, bolj dovzetni za desenzibilizacijo do nasilja, kar lahko vodi v zmanjšano empatijo do drugih živih bitij in lahko vodi celo v nasilna dejanja v prihodnosti. Da je lovec Marjan Lasič nagovarjal otroke k sodelovanju pri odiranju in razkosavanju divjega prašiča, dokazuje posnetek, dostopen na https://www.24ur.com/novice/slovenija/vsebine-ki-se-ob-ucenju-v-naravi-ucencev-hitreje-primejo.html (od 1:36 dalje). Na posnetku se vidi enega izmed otrok, ki žival že odira, Marjan Lasič pa nagovarja še preostale otroke: »Rabimo še enega junaka, da bo držal za nogo.« To kažejo tudi fotografije, na katerih otroci sodelujejo pri odiranju in razkosavanju divje živali, ki so dostopne na Facebook strani Lovske družine Fajti hrib Renče. Novinar zato meni, da v članku ni hudih obtožb zoper kogarkoli in zato ni potrebe pridobiti odziva tistih, ki jih te informacije zadevajo.

Glede očitka kršitve 4. člena KNS, ki določa, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, je Petrovčič prepričan, da ni bila zamolčana nobena informacija, po njegovem mnenju so bistvene informacije zamolčali nekateri ali pa vsi drugi mediji, ki so o zadevi poročali nekritično, celo lahkotno. Če ima pritožnik morda v mislih preostale aktivnosti (poleg odiranja divjega prašiča) na taboru, so bile te povzete že takoj na začetku članka, ko piše o tem, kaj vse so počeli na taboru (otroci so se učili tudi prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi), zato po njegovem prepričanju 4. člen novinarskega kodeksa ni bil kršen.

Novinar Petrovčič pojasnjuje, da v članku ni nepotrjenih informacij, govoric ali ugibanj, da so napako, lapsus, glede starosti udeležencev v članku nemudoma popravili na spletni strani, ko so zanjo izvedeli, in jo s tem tudi priznali, zato po njegovem ni kršil 5. člena kodeksa, kar mu očita pritožnik.
Novinar Petrovčič odgovarja, da 21. člen KNS ni bil kršen, ker v njem le navaja stališča nevladnih organizacij, ki opozarjajo na neprimernost ravnanja lovca, ki pred očmi otrok odira in razkosava prašiča.

Novinar ocenjuje, da je pritožnikova omemba kazenske ovadbe zoper novinarja zaradi članka grožnja in nedopusten pritisk na novinarja in medij.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 2., 4. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kršil pa je 3. člen kodeksa. NČR se ni opredelilo do očitanih kršitev 5. člena novinarskega kodeksa.

Obrazložitev: Novinar, ki je dolžan preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, je svojo napako, ko je pomotoma zapisal, da so bili udeleženci tabora stari od 6 do 9 let (zapisati bi moral, da so bili učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole), na spletni strani Mladine popravil takoj, ko je bil nanjo opozorjen. NČR sprejema pojasnilo novinarja, da informacije o napaki med odzivi na članek na FB profilu Mladine ni opazil, da pa je napačen zapis popravil in napako priznal takoj, ko je bil nanjo opozorjen. Novinarsko častno razsodišče je zato odločilo, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa.

Beseda kadaver pomeni mrtvo telo in izraz ne vsebuje nujno negativne konotacije, zato novinar ni žaljivo predstavljal podatkov in dejstev in ni kršil 2. člena novinarskega kodeksa.

Novinar ni kršil 4. člena KNS, ker ni zamolčal nobenih informacij, ključnih za razumevanje teme, o kateri je pisal, saj je v članku opisoval tabor za mlade in dejavnosti, ki so se tam odvijale (učenje prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi, odiranja in razkosavanja kadavra divjega prašiča).

NČR ugotavlja kršitev 3. člena KNS, ki govori o tem, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Novinar je povzel stališča, objavljena v javnem pismu Društva za dobrobit živali AniMa, ni pa pridobil odziva organizatorja omenjenega tabora, Civilne zaščite Renče-Vogrsko, na objavljene hude obtožbe (iz povzetega pisma), da je organizator tabora otroke učil prehranjevanja z mrhovino – kadavrom, in sicer brez ustreznega socialno pedagoškega kadra, z militarizirano vsebino programa in grdim ravnanjem z živalmi, kar je neprimerno in celo škodljivo za otrokov razvoj.

NČR ni obravnaval kršitve 5. člena KNS, ko naj bi novinar po prepričanju pritožnika objavil nepotrjene informacije ali ugibanja, ker pritožnik ni navedel, katere informacije v članku naj bi bile nepotrjene ali ugibanja.

Po mnenju pritožnika je novinar kršil 21. člen kodeksa, ker je s svojim člankom spodbujal k sovraštvu, nestrpnosti in sovražnem govoru, kar naj bi se odražalo v žaljivih komentarjih družbenem omrežju Facebook. NČR ugotavlja, da novinar ni kršil 21. člena kodeksa, odgovornost spletnega medija glede komentarjev uporabnikov se nanaša le na odstranjevanje komentarjev, ki niso v skladu s pravili komentiranja, kar ureja 16. člen kodeksa. Za komentarje na Facebooku so odgovorni avtorji teh komentarjev. Očitek pritožnika, da je novinar pojem nasilja v članku pojasnjeval le s svojim pogledom, ne drži, saj je objavil stališče društva AniMa (in sopodpisnikov pisma) o dogajanju na taboru, pri čemer pa razsodišče v članku ni zasledilo elementov spodbujanja k nasilju, širjenju sovraštva, nestrpnosti ter drugih oblik sovražnega govora.

Glede navedb pritožnika o obstoju suma kaznivega dejanja po 297. členu KZ se Novinarsko častno razsodišče ni opredeljevalo, ker to ni v njegovi pristojnosti.