Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Vanja Tekavec, Igor Vobič, Nataša Štefe, Manica Janežič Ambrožič, Damijana Žišt (članice in člani), je na dopisni seji, ki je potekala od 14. 5. do 18. 5. 2025 v primeru Sašo Debeljak in Janez Debeljak proti Ani Ašič ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Sašo Debeljak in Janez Debeljak proti novinarki in odgovorni urednici Ani Ašič
Sašo Debeljak in Janez Debeljak sta za pritožbo v njunem imenu proti Ani Ašič, novinarki in odgovorni urednici elektronskega medija »AnaAšičSic! Publicistka s pogledom« (https://anaasic.com, izdajatelj Hiša zvezd, zavod za umetnost in ustvarjalne vizije), pooblastila Odvetniško družbo Grčar (v nadaljevanju: pooblaščenec), pritožujeta pa se zaradi članka z naslovom »ZLOVEŠČA JESEN V LOŠKEM POTOKU. KDO USTRAHUJE KRITIČNO JAVNOST IN NOVINARJE Z NEUTEMELJENIM MAHANJEM S KAZENSKO OVADBO TER PRIREJA? ALI PONAREJA? PODPISE LASTNIKA ZEMLJIŠČA? DRAVSKE ELEKTRARNE? LESNA ZADRUGA? OBČINA? ALI SPREGA VSEH TREH!? IN, ALI BO KDO KONČNO POSVETIL V MRAKOBNE RABOTE NA POTOŠKEM TER V SRCU EVROPE PREBIVALCE ODREŠIL VKLENJENOSTI V MOLK IN USTRAHOVANJE TER GROZEČE BRUTALNO UNIČENJE NJIHOVEGA BIVALNEGA OKOLJA IN NARAVE!?«, ki je bil objavljen 14. oziroma 16. 10. 2024.
Povzetek pritožbe:
Pooblaščenec novinarki in odgovorni urednici očita kršitve 1., 3., 17. in 16.a člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks ali KNS).
Po mnenju pooblaščenca novinarka v primeru Saše Debeljaka ni preverila podatkov na spletni strani občine Loški Potok, kjer je pritožnik zaposlen od leta 2009. V članku ga prikazuje kot vodilnega zaposlenega v občinski upravi za področje »okolja, prostora, komunale in infrastrukture« in ga povezuje z domnevnim »klanom Zver Benčina Debeljak«. Sašo Debeljak naj bi imel na naštetih področjih, kot piše v članku, »vse niti v svojih rokah« že od županovanja Ivana Benčine (od 2014 do 2022). Sašo Debeljak je, pojasnjuje pooblaščenec, zaposlen na delovnem mestu višji svetovalec in ne kot vodja službe, »saj glede na majhnost občinske uprave ta nima posebnega oddelka oz. službe, vsi svetovalci pa so odgovorni za svoje delo direktorici občinske uprave«, kar pomeni, da ni na vodstvenem mestu in zato nima in ne more imeti vseh niti na področju okolja, prostora, komunale in infrastruktrure v svojih rokah, kot poroča novinarka Ana Ašič. Glede tega je pritožnik Sašo Debeljak po pooblaščencu poslal odgovorni urednici tudi zahtevek za popravek. Pooblaščenec piše, da odgovorna urednica ni želela popraviti objavljene trditve, »ker pač meni, da je Sašo Debeljak vodja službe na občini«. V nadaljevanju pooblaščenec ponavlja, da občina Loški Potok nima take službe oz. oddelka, da novinarka ni preverila točnosti podatkov, ki so objavljeni na javno dostopnih mestih, da netočnosti ni želela popraviti, čeprav je bila nanjo opozorjena. Po pooblaščenčevem mnenju je s tem kršila 1. člen kodeksa. Podobno pa naj bi veljalo tudi za pisanje o pritožniku Janezu Debeljaku (iz Malega Loga), ki je oče Saše Debeljaka. »Janez Debeljak iz Malega Loga nima zveze z Lesno zadrugo Loški Potok, saj v njej nikoli ni bil član«, kar novinarka, piše pooblaščenec, napačno navaja. Pooblaščenec dodaja, da je član Lesne zadruge Janez Debeljak, »ki pa je iz drugega naselja – iz naselja Hrib«. Ker tudi glede pritožnika Janeza Debeljaka (iz Malega Loga) novinarka ni preverila točnosti podatkov in ni popravila napake, ko je bila nanjo opozorjena, je po prepričanju pooblaščenca tudi v tem primeru kršila 1. člen kodeksa.
Obema pritožnikoma je novinarka očitala hude zlorabe in od njiju ni pridobila oziroma poskušala pridobiti odziva, zato pooblaščenec novinarki očita, da je kršila 3. člen kodeksa. Obravnavani članek problematizira gradnjo vetrnih elektrarn v občini Loški Potok, pri tem pa, beremo v pritožbi, novinarka »neresnično namiguje na neke družinske povezave, ki da so ključne pri projektu in povezane z Lesno zadrugo Loški Potok, ki da je domnevno ugrabila občino, kjer dela pritožnik Sašo Debeljak in da gre zato za zadružne in družinske povezave »klana Benčina Debeljak«. Pooblaščenec nadaljuje, da daje besedilo članka vtis, da sta Sašo Debeljak in Janez Debeljak del nekega zlonamernega klana, da je v to vključen tudi njun svak oz. tast, ki je župan, da je njihovo skupno delovanje usmerjeno v kriminalne posle v zvezi s projektom vetrnih elektrarn, v članku je omenjeno tudi domnevno ponarejeno grozilno pismo, pri tem pa novinarka piše, da je sicer »kvazi avtor pisma tudi sosed Janeza Debeljaka, kot da je to nekako povezano«. Pooblaščenec pri utemeljevanju kršitve 3. člena kodeksa piše, da novinarka v članku dodatno nakazuje na zlorabe družine Debeljak, ko piše o zadružnih in družinskih povezavah klana »Zver Benčina Debeljak« in »njihovem javno zasebnem orgijanju v očini Loški Potok«. Če bi novinarka poiskala odziv pritožnikov, bi ji pojasnila, da Janez Debeljak (iz Malega Loga, opomba NČR) ni in nikoli ni bil član Lesne zadruge, Sašo Debeljak pa, »da ni tako pomemben člen pri projektu, kot mu pripisuje novinarka, da ni sodeloval pri nobeni nezakonitosti, oba bi ji tudi pojasnila, da očitani »klan« ne obstaja.
17. člen je po mnenju pooblaščenca novinarka kršila, ker je razkrila kraj bivanja pritožnika Janeza Debeljaka, ga s tem neupravičeno izpostavila, čeprav le-ta ni ne relativna in ne absolutna javna oseba, ni član izpostavljene zadruge, zato je po prepričanju pooblaščenca njegova omemba v kontekstu domnevnih nepravilnosti pri projektu v članku povsem nepotrebna, piše v pritožbi.
Pooblaščenec še trdi, da je novinarka kršila tudi 16. a člen KNS, ker sta navedena dva različna datuma objave, na prvi vstopni strani članka je datum 16. oktober 2024, pri kliku na podstran, povezava nanjo je pri besedici »Več …«, pa je naveden datum 14. oktober 2024, zato po mnenju pooblaščenca ni jasno, kdaj točno je bil članek prvotno objavljen, ali je bil morda naknadno spremenjen oziroma popravljen.
Novinarka in urednica Ana Ašič se je odzvala na pritožbo.
NČR iz obširnega odgovora, napisanega na 29 straneh, povzema, kar je povezano z vsebino pritožbe ter uveljavljenim postopkom in pristojnostmi Novinarskega častnega razsodišča. V uvodu odgovora Ana Ašič opozarja na način pooblaščenčevega razširjanja izvirne objave članka, ki je predmet pritožbe, moti jo, da je odvetnica Grčar »izvirno objavo razširjala v nezaščiteni in nezaklenjeni Wordovi obliki oziroma datoteki, s čimer je pri razširjanju potencialno omogočila nepooblaščene posege v avtorsko besedilo …« V nadaljevanju novinarka opisuje, kako je potekal postopek zahtevka objave popravka preko pooblaščene odvetnice Grčar ter tematiko razširja na »izjemno slabe izkušnje konkretnih novinarskih kolegov s posameznimi akterji z območja občine Loški Potok, ko gre za zahtevane popravke v medijih«, te akterje imenuje tudi »ustrahovalci«. Ana Ašič piše, da ni »eksplicitno zavrnila objave zahtevanih dveh popravkov« zaradi zapisov o Sašu Debeljaku in Janezu Debeljaku (da Sašo Debeljak vodi službo in ima v rokah vse niti ter o članstvu Janeza Debeljaka v Lesni zadrugi), na pooblaščeno odvetnico je namreč naslovila »zahtevo po dodatnih verodostojnih dokazilih za popravek (dokazilo, da Janez Debeljak ni član zadruge), ki bi ga potem »brez problemov objavila«. Novinarka o Saši Debeljaku piše, da domačini in prebivalci občine Loški Potok »vedo oziroma so prepričani in verjamejo in vidijo, da je njegov »status« na občini dejansko tak, kot smo zapisali«, da ima torej, ko gre za prostor, okolje, komunalo, infrastrukturo »vse niti v svojih rokah«. Ana Ašič v odgovoru trdi, da v besedilu članka ni zapisala, da je Sašo Debeljak »vodja«, dodaja, da so v majhni občini Loški Potok, kjer ni »oddelkov«, kot v pritožbi piše tudi pooblaščenec, v bistvu »enoosebne službe«, ki dajejo po prepričanju Ane Ašič »le še več »niti« v roke teh t.i. višjih svetovalcev, vsakemu pač na svojem področju«. Novinarka trdi, da Sašo Debeljak »kot edini zaposleni na tem področju v potoški občinski upravi vendarle na nek način »vodi« zadeve z naštetih področij … Glede Janeza Debeljaka, očeta Saše Debeljaka, novinarka piše, da je informacijo o tem, da je član Lesne zadruge Loški Potok, pridobila »od sicer izjemno informiranega in zanesljivega vira, sicer odlično seznanjenega s potoškimi »insajderskimi« zadevami, zaradi česar smo v dobri veri temu verjeli; preveriti nismo imeli kje«. Dodaja, da je o tem spraševala »generalni direktorij AJPES-a«, kjer teh informacij nimajo, da so bili na AJPES »skrajno začudeni, da teh podatkov tudi po njihovem preverjanju v sodnem registru za Lesno zadrugo niso našli, kar ostaja popolna zagonetka do danes«. Novinarka zaključuje, da »gre pač za situacijo, v kateri se včasih znajdemo preiskovalci, ko so viri za preverjanje tako na vse strani »zaprti« ali pa se ob tem, ko zaznajo preiskavo, zaprejo, da v določenih primerih preostane le, da zaupnemu viru verjameš«.
O Janezu Debeljaku in Ivanu Benčini, nekdanjemu županu in sedanjemu predsedniku Lesne zadruge Loški Potok novinarka pojasnjuje, da ji je Benčina maja 2024 povedal, da ga je h kandidaturi za župana Loškega Potoka spodbudil prijatelj Janez Debeljak iz Malega Loga, ki da je tudi zbral podpise za njegovo kandidaturo. »Janez Debeljak pa je tudi tast sedanjega župana Simona Debeljaka. V tem smislu je bilo v našem preiskovalnem tekstu ekspresivno in delno figurativno rečeno, »da nad obema bdi« Janez Debeljak,« piše v odgovoru novinarka, ki trdi, da Janez Debeljak v lokalnem okolju nikakor ni neznan in anonimen občan, saj je »tast sedanjega župana in oče višjega svetovalca za gospodarstvo in komunalo (tudi okolje in prostor) Saše Debeljaka, edinega za to področje na občini Loški Potok, poleg tega je pred leti odmevno predlagal za župana Ivana Benčino, ki je potem na volitvah zmagal in dva mandata vodil občino …« Novinarka je zato prepričana, da ga ima pravico obravnavati kot javno osebnost, ker je nekdo, ki je predlagal župana, poleg tega pa je še »županov tast in oče človeka, ki se edini na občini ukvarja z gospodarstvom, prostorom in komunalo«.
Novinarka zatrjuje, da nikoli in nikjer niso trdili, »da je Janez Debeljak »pod supervizijo Tomaža Zvera, Bogdana Biščaka ali kogarkoli drugega«, v članku piše, odgovarja novinarka, da se je ideja za elektrarno Mali Log in polje vetrnih elektrarn na Pargu porodila pod supervizijo Tomaža Zvera. Dodaja, da »prav tako nismo nikjer trdili, da je Janez Debeljak kakorkoli povezan z Bogdanom Biščakom«, novinarka dodaja, da je s krogi Biščaka povezan Zver, saj sta Zver in Biščak marca 2013 v Ljubljani »ustanovila energetsko Sončno zadrugo«.
V zaključku odgovora, povezanega s pritožbo Saše Debeljaka in Janeza Debeljaka, je Ana Ašič napisala Novinarskemu častnemu razsodišču: »O čem se mi tu v resnici pogovarjamo!? O tem, da smo zapisali, da je gospod Janez Debeljak član iste Lesne zadruge kot njegov sin! Da je član iste zadruge kot njegov zet! Lesne zadruge, ki sama v vseh okoljih in promocijskih nastopih g. Ivana Benčine po Sloveniji govori o tem, koliko dobrobiti in vsega pozitivnega je doprinesla v svojo lokalno skupnost! Mi nismo pisali o gospodu Janezu Debeljaku prav nič žaljivega! In, če je res vse tako čudovito in prav in pozitivno in je ta zadruga ena sama dobrobit za občino in občane, potem bi lahko bil človek kvečjemu počaščen, da se mu pripisuje članstvo v tako eminentni družbi; in potemtakem je tudi »klan Benčina Debeljakov« oz. »krog Benčina Debeljakov«, kar smo zmeraj navajali v narekovajih, nekaj dobrega in pozitivnega!?