Univerza na Primorskem proti novinarju Tomažu Modicu, Necenzurirano.si

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Jure Tepina, Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Peter Merc, Igor Vobič (članice in člani) je na seji 12. junija 2025 v primeru Univerza na Primorskem, zanjo rektorica prof. dr. Klavdija Kutnar, proti novinarju Tomažu Modicu, odločilo, da je novinar Tomaž Modic kršil Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks).

Primer: Univerza na Primorskem proti novinarju Tomažu Modicu, Necenzurirano.si

Univerza na Primorskem (pritožnica) se pritožuje zaradi poročanja novinarja Tomaža Modica v prispevku, ki je bil 23. septembra 2024 objavljen na portalu Necenzurirano.si.

Pritožnica zatrjuje, da novinar ni pridobil odziva Univerze na Primorskem, odziv je sicer poskušal pridobiti, a je članek v nesorazmerno kratkem času objavil že pred prejemom odgovora.

Pritožnica dodatno zatrjuje, da je novinar zamolčal informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, da ni opozoril, da objavlja nepotrjene informacije in da nakazuje na krivdo brez pravnomočne sodbe.

Pritožnica navaja kršitev 3. člena Kodeksa, saj naj bi novinar podal napačne in zavajajoče informacije, ne da bi pridobil odziv ali pojasnilo. Pritožnica pojasnjuje, da novinar ni imel razloga, da ne bi počakal na prejem odgovora; odgovori so bili podani v manj kot 24 delovnih urah.

Pritožnica navaja kršitev 4. člena Kodeksa. Novinar naj bi zamolčal dejstva, ki so bila lahko preverljiva tudi brez odgovorov pritožnice. Po mnenju pritožnice je bilo poročanje enostransko in pristransko. V dopolnitvi pritožbe je pritožnica pojasnila, da je med ključnimi informacijami, ki jih je novinar zamolčal, dejstvo, da ne gre za nakup enakih prostorov, ampak prenovljenih prostorov, urejenih za namene študentskih domov.

Pritožnica nadalje navaja kršitev 5. člena Kodeksa. Vse navedbe, ki so bile podane brez pridobljenih odgovorov, po mnenju pritožnice sodijo med nepotrjene informacije in ugibanja, kar v članku ni jasno navedeno.

Pritožnica navaja tudi kršitev 18. člena Kodeksa, saj naj bi novinar že v naslovu nakazoval na krivdo oz. nepravilnosti pritožnice, ki niso dokazane.

Novinar Tomaž Modic je 29. 11. 2024 podal odgovor na pritožbo. V odgovoru zavrača očitke.

V odgovoru na očitano kršitev 3. člena Kodeksa novinar pojasnjuje, da je poskušal pridobiti odziv pritožnice, ki mu je sporočila, da mu bodo odgovore posredovali v čim krajšem času. Iz tega ni bilo mogoče razbrati v kakšnem roku. Prejeti odgovori so bili objavljeni v naslednjem članku v zvezi s predmetno zadevo, kar je običajna praksa novinarskega dela. V objavljenem prispevku naj tudi ne bi bilo hudih obtožb.

Glede očitane kršitve 4. člena Kodeksa novinar pojasnjuje, da iz pavšalnih navedb v pritožbi ni razvidno, katera dejstva naj bi bila zamolčana v konkretnem prispevku. Poleg tega mu pritožnica očita enostransko in pristransko poročanje, a tega ne obrazloži, zato se na to obtožbo po njegovem mnenju niti ni mogoče odzvati. Pri tem novinar poudarja, da je Univerza na Primorskem (pritožnica) v lasti države in se financira iz državnega proračuna, zato je novinarsko preiskovanje poslov, ki jih sklepa, v absolutnem javnem interesu.

V zvezi z očitano kršitvijo 5. člena Kodeksa novinar v odgovoru navaja, da pritožba le pavšalno omenja, da vse navedbe v konkretnem prispevku sodijo med nepotrjene informacije in ugibanja. Novinar pojasnjuje, da so v članku navedena izključno dejstva in informacije iz obsežne dokumentacije, ki je tudi javno dostopna. Poudarja, da je pritožnica v zvezi s konkretnim prispevkom na njihov medij posredovala popravek, v katerem je zavrnila zgolj dve navedbi, da prostorov še niso kupili, saj bo kupnina plačana šele po njihovem prevzemu, ter da prostorov niso kupili dvakrat dražje, saj gre za nakup popolnoma drugačnega objekta, kot se je prodajal pred tem.

Glede kršitve 18. člena novinar pojasnjuje, da se ta člen Kodeksa nanaša na primere, ko v prispevkih nastopajo posamezniki, osumljeni storitve kaznivih dejanj, pa o tem še ni bilo pravnomočno odločeno v sodnem postopku. Pritožnica naj bi manipulativno navajala, da naj bi ji bila z naslovom prispevka očitana krivda. Novinar dodaja, da članek navaja le dejstva. Očitki, da je škodoval dobremu imenu in ugledu pritožnice, kar smiselno nakazuje na elemente kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in obrekovanja odgovorne osebe in ostalih sodelavcev na univerzi, pa so izmišljeni in neutemeljeni.

SKLEP:

Novinar Tomaž Modic je kršil 4. člen Kodeksa, ni kršil 5. in 18. člena, kršitve 3. člena razsodišče ni ugotavljalo, ker kršitev ni bila ustrezno obrazložena.

Obrazložitev:
Pritožnica trdi, da je novinar Tomaž Modic kršil 3. člen Kodeksa, ker je predmetni prispevek objavil, preden je pridobil odgovore pritožnice. Skladno s 3. členom Kodeksa mora novinar pridobiti odziv, kadar objavlja informacije, ki vsebujejo hude obtožbe. Novinar zanika, da bi prispevek vseboval kakršnekoli hude obtožbe zoper pritožnico. Pritožnica niti v pritožbi niti v dopolnitvi pritožbe ne pojasnjuje, kaj naj bi bile hude obtožbe zoper njo. V dopolnitvi pritožbe le navaja, da naj bi bila zavajajoča navedba, da je Univerza na Primorskem prostore kupila za dvojno ceno, saj še ni plačala kupnine, in zato, ker bodo prostori pred nakupom prenovljeni. Da naj bi to bila huda obtožba, pritožnica niti ne zatrjuje. Zaradi vsega navedenega Novinarsko častno razsodišče kršitve 3. člena ni ugotavljalo.

Pritožnica novinarju očita, da naj bi zamolčal dejstva, ki so bila lahko preverljiva tudi brez njenih odgovorov. Novinar v svojem odgovoru pojasnjuje, da niti ne ve, katere ključne informacije naj bi zamolčal in da se tega ne da razbrati iz pritožbe. Da se očitana kršitev 4. člena Kodeksa nanaša na informacije o tem, da ne gre za enake prostore, ampak prenovljene prostore za namene študentskih domov, jasno izhaja iz dopolnitve pritožbe. Zato so neutemeljene navedbe novinarja, da se do očitane kršitve ne more opredeliti. V konkretnem primeru informacija, da gre za prenovljene prostore, zagotovo predstavlja eno izmed ključnih informacij za razumevanje obravnavane tematike, ki bi jo novinar moral vključiti v prispevek. NČR zato ugotavlja, da je novinar kršil 4. člen Kodeksa.

Pritožnica novinarju očita kršitev 5. člena Kodeksa, saj naj bi vse navedbe, ki so bile podane brez pridobljenih odgovorov, po njenem mnenju sodile med nepotrjene informacije in ugibanja, kar v članku ni jasno opredeljeno. V zvezi s tem očitkom je novinar pojasnil, da gre le za pavšalne navedbe in da so v predmetnem članku navedena izključno dejstva in raziskane informacije.

NČR ocenjuje, da je predmetni očitek kršitve 5. člena Kodeksa povsem pavšalen. Zgolj dejstvo, da ni pridobljen odziv, še ne pomeni, da gre za nepotrjene informacije in ugibanja. To izhaja že iz samega Kodeksa, ki kršitvi ureja ločeno. Navsezadnje dejstvo, da odgovori še niso bili pridobljeni, predmetni članek tudi izrecno navaja. Glede na vse navedeno ni mogoče potrditi kršitve 5. člena Kodeksa.

Pritožnica navaja kršitev 18. člena Kodeksa, saj naj bi novinar že v naslovu nakazoval na krivdo oz. nepravilnosti pritožnika, ki niso dokazane. V nasprotju s pojasnili novinarja se predmetni člen lahko nanaša tudi na pravne osebe in z njimi povezanimi odgovornimi osebami, vendar pa v danem primeru niti naslov niti članek ne prejudicirata kakršnekoli krivde oz. razpleta kazenskega, prekrškovnega ali drugega postopka, zato ni mogoče potrditi kršitve 18. člena Kodeksa.