3. 7. 2025

Univerza na Primorskem proti novinarju Tomažu Modicu, Primorske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Jure Tepina, Sonja Merljak Zdovc, Nataša Štefe, Peter Merc, Igor Vobič (članice in člani) je na seji 12. junija 2025 v primeru Univerza na Primorskem, zanjo rektorica prof. dr. Klavdija Kutnar, proti novinarju Tomažu Modicu, odločilo, da je novinar Tomaž Modic kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Univerza na Primorskem proti novinarju Tomažu Modicu, Primorske novice

Univerza na Primorskem se pritožuje zaradi poročanja novinarja Tomaža Modica v prispevku, ki je bil 24. septembra 2024 objavljen v tiskani izdaji in na spletnem portalu Primorskih novic.

Univerza na Primorskem zatrjuje, da je novinar predmetni prispevek z nepreverjenimi in lažnimi informacijami namenoma ponovno objavil (članek je bil dan pred tem objavljen na portalu Necenzurirano.si), čeprav je v času objave že pridobil odgovore pritožnice. Novinarju ponovno očita vse kršitve, ki so predmet postopka zoper originalni članek (da ni pridobil odziva, da je zamolčal ključne informacije, objavljal nepreverjene informacije in da ni upošteval domneve nedolžnosti). Dodatno pritožnica zatrjuje, da je novinar zamolčal, da deluje za dva medija, saj članek v Primorskih novicah ni le povzet, kot njegov avtor je podpisan tudi Tomaž Modic.

Pritožnica navaja kršitev 3. člena Kodeksa , pojasnjuje, da je novinar pred objavo članka v Primorskih novicah pridobil njen odziv, a je vseeno ponovno objavil članek v obliki, ki zajema nepreverjene in napačne informacije. Članka ni dopolnil niti »takoj, ko je mogoče«, piše pritožnica.

Pritožnica navaja kršitev 4. člena Kodeksa . Novinar naj bi objavil članek v obliki, ki zajema nepreverjene in že znano napačne informacije. Novinar je zahtevane odgovore prejel dan pred ponovno objavo članka.

Pritožnica nadalje navaja kršitev 5. člena Kodeksa. Vse navedbe, ki so bile podane brez pridobljenih odgovorov, po mnenju pritožnice sodijo med nepotrjene informacije in ugibanja, kar ni jasno opredeljeno v nobenem od člankov. V predmetnem prispevku naj bi šlo za zavestno širjenje napačnih informacij.

Pritožnica navaja tudi kršitev 13. člena Kodeksa. Novinar se je sicer predstavil kot novinar, zamolčal pa je, da prispevek pripravlja tudi za drug medij. Članek v Primorskih novicah namreč ni povzet, temveč je avtorski.

Navsezadnje pritožnica navaja kršitev 18. člena Kodeksa, saj naj bi novinar že v naslovu nakazoval na krivdo oz. nepravilnosti pritožnice, ki niso dokazane.

Novinar Tomaž Modic je 29. 11. 2024 podal odgovor na pritožbo. V odgovoru zavrača očitke in podaja naslednje ključne točke svojega odziva.

V odgovoru na očitano kršitev 3. člena Kodeksa novinar pojasnjuje, da na ponovno objavo prispevka ni imel nobenega vpliva, saj gre za objave v skladu z dogovorom med mediji. O ponovni objavi naj tudi ne bi bil predhodno obveščen.

Glede očitane kršitve 4. člena Kodeksa novinar pojasnjuje, da iz pavšalnih navedb v pritožbi ni razvidno, katera dejstva naj bi bila zamolčana v konkretnem prispevku. Poleg tega mu pritožnica očita enostransko in pristransko poročanje in svojih očitkov ne obrazloži, zato se na to obtožbo po njegovem mnenju niti ni mogoče odzvati. Pri tem poudarja, da je Univerza na Primorskem (pritožnica) v lasti države in se financira iz državnega proračuna, zato je novinarsko preiskovanje poslov, ki jih sklepa, v absolutnem javnem interesu.

V zvezi z očitano kršitvijo 5. člena Kodeksa novinar v odgovoru navaja, da je v pritožbi le pavšalno omenjeno, da vse navedbe v konkretnem prispevku sodijo med nepotrjene informacije in ugibanja. Novinar pojasnjuje, da so v članku navedena izključno dejstva in informacije iz obsežne dokumentacije, ki je tudi javno dostopna. Poudarja, da je pritožnica v zvezi s konkretnim prispevkom na njihov medij posredovala popravek, v katerem je zavrnila zgolj dve navedbi: da prostorov še niso kupili, saj bo kupnina plačana šele po njihovem prevzemu, in da prostorov niso kupili dvakrat dražje, saj gre za prenovljene prostore. Dodaja, da nikoli ni zavestno širil napačnih informacij.

Glede kršitve 13. člena pojasnjuje, da prispevka ni pripravljal za drug medij, torej Primorske novice, temveč je bil ta tam le poobjavljen. Na čas in način objave nima nobenega vpliva, o ponovni objavi ni bil niti predhodno obveščen.

Glede kršitve 18. člena novinar pojasnjuje, da se ta člen Kodeksa nanaša na primere, ko v prispevkih nastopajo posamezniki, osumljeni storitve kaznivih dejanj, pa o tem še ni bilo pravnomočno odločeno v sodnem postopku. Pritožnica naj bi manipulativno navajala, da naj bi ji bila z naslovom prispevka očitana krivda. Novinar dodaja, da članek navaja le dejstva. Očitki, da je škodoval dobremu imenu in ugledu pritožnice, kar smiselno nakazuje na elemente kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in obrekovanja odgovorne osebe in ostalih sodelavcev na univerzi, pa so izmišljeni in neutemeljeni.

SKLEP:

Novinar Tomaž Modic je kršil 4. člen Kodeksa, ni kršil 5., 13. in 18. člena, kršitve 3. člena razsodišče ni ugotavljalo, ker kršitev ni bila ustrezno utemeljena.

Obrazložitev:
Pritožnica trdi, da je novinar Tomaž Modic kršil 3. člen Kodeksa. Pojasnjuje, da je novinar pred objavo članka v Primorskih novicah sicer pridobil odziv, a je vseeno ponovno objavil članek v obliki, ki zajema nepreverjene in napačne informacije. Skladno s 3. členom Kodeksa mora novinar pridobiti odziv, kadar objavlja informacije, ki vsebujejo hude obtožbe. Novinar zanika, da bi prispevek vseboval kakršnekoli hude obtožbe zoper pritožnico. Razsodišče ugotavlja, da pritožnica niti v pritožbi niti v dopolnitvi pritožbe ne pojasnjuje, kaj naj bi bile hude obtožbe zoper njo. V dopolnitvi pritožbe le navaja, da naj bi bila zavajajoča navedba, da je Univerza na Primorskem prostore kupila za dvojno ceno, saj še ni plačala kupnine, in tudi zato, ker bodo prostori pred nakupom prenovljeni. Da naj bi to bila huda obtožba, pritožnica niti ne zatrjuje, zato Novinarsko častno razsodišče te kršitve ni ugotavljalo in se tudi ni opredeljevalo do dejstva, da je bil članek drugič objavljen že po prejemu odgovora pritožnice. Glede na vse navedeno razsodišče kršitve 3. člena Kodeksa v tem primeru ni ugotavljalo.

NČR pa k temu dodaja priporočilo, da se pri poobjavah prispevkov v drugem mediju navede vsaj vir in datum prvotne objave. Znotraj sistema povezanih medijev pa bi bilo priporočljivo tudi spremljanje morebitnih odzivov in zahtevkov po popravkih na prvotni prispevek ter, če je to potrebno, njihovo dodajanje k ponovno objavljenemu članku, kar je odgovornost odgovornega urednika medija, ki prispevek poobjavi.

Pritožnica novinarju očita, da naj bi objavil članek v obliki, ki zajema nepreverjene in že znano napačne informacije. Novinar je zahtevane odgovore od pritožnice prejel dan pred ponovno objavo članka. Novinar v svojem odgovoru pojasnjuje, da niti ne ve, katere ključne informacije naj bi zamolčal in naj se tega ne bi dalo razbrati iz pritožbe.

Razsodišče ugotavlja, da se očitana kršitev 4. člena Kodeksa nanaša na informacije o tem, da ne gre za enake prostore, ampak prenovljene prostore za namene študentskih domov, kar jasno izhaja iz dopolnitve pritožbe. Navedbe novinarja, da se do očitane kršitve ne more opredeliti, so zato neutemeljene. V konkretnem primeru informacija, da gre za prenovljene prostore, zagotovo predstavlja eno izmed ključnih informacij za razumevanje obravnavane tematike, ki bi jo novinar moral vključiti v prispevek. NČR zato ugotavlja, da je novinar kršil 4. člen Kodeksa.

Pritožnica novinarju očita kršitev 5. člena Kodeksa, saj naj bi vse navedbe, ki so bile podane brez pridobljenih odgovorov, po mnenju pritožnice sodile med nepotrjene informacije in ugibanja, kar v članku ni jasno opredeljeno. V zvezi s tem očitkom je novinar pojasnil, da gre le za pavšalne navedbe in da so v predmetnem članku navedena izključno dejstva in raziskane informacije.

NČR ocenjuje, da je predmetni očitek kršitve 5. člena Kodeksa povsem pavšalen. Zgolj dejstvo, da ni pridobljen odziv, še ne pomeni, da gre za nepotrjene informacije in ugibanja. To izhaja že iz samega Kodeksa, ki kršitvi ureja ločeno. Glede na vse navedeno ni mogoče potrditi kršitve 5. člena Kodeksa.

Pritožnica novinarju očita kršitev 13. člena Kodeksa, ker se je sicer predstavil kot novinar, zamolčal pa je, da prispevek pripravlja tudi za drug medij. Članek namreč ni le povzet, temveč je avtorski. Novinar je pojasnil, da prispevka ni pripravljal za drug medij, temveč je bil članek tam le poobjavljen, skladno z dogovorom med mediji. Na čas in način objave naj ne bi imel nobenega vpliva, o ponovni objavi tudi ni bil obveščen.

Bistvo 13. člena Kodeksa je, da preprečuje pridobivanje informacij brez razkritja o tem, da gre za novinarsko dejavnost. Novinar mora pojasniti tudi namen zbiranja informacij, vendar tega – v skladu z dikcijo člena – ni mogoče interpretirati tako široko, da bi moral pojasnjevati, kje vse bo članek poobjavljen. V danem primeru je novinar razkril, da je novinar, in da informacije zbira z namenom objave v mediju.

Glede na vse navedeno ni mogoče potrditi kršitve 13. člena Kodeksa.

Pritožnica navaja kršitev 18. člena Kodeksa, saj naj bi novinar že v naslovu nakazoval na krivdo oz. nepravilnosti pritožnice, ki niso dokazane. V nasprotju s pojasnili novinarja se predmetni člen lahko nanaša tudi na pravne osebe in z njimi povezane odgovorne osebe, vendar pa v danem primeru niti naslov niti članek ne prejudicirata kakršnekoli krivde oz. razpleta kazenskega, prekrškovnega ali drugega postopka. Glede na navedeno ni mogoče potrditi kršitve 18. člena Kodeksa.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb