Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt, Manica Janežič Ambrožič, Peter Merc, Jure Tepina (članice in člani), je na dopisni seji, ki je potekala od 22. do 27. 10. 2025 v primeru Gregor Pečan proti Špeli Ferlin, novinarki Dnevnika, sprejelo razsodbo, da je novinarka kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je izločila iz odločanja o primeru.
Primer: Gregor Pečan proti novinarki Dnevnika Špeli Ferlin
Gregor Pečan, zanj odvetnica Rosana Lemut Strle iz Odvetniške pisarna Lemut Strle (v nadaljevanju pritožnik), se je pritožil zaradi prispevka »Razrešeni ravnatelj Pečan vztraja pri tožbi šole«, ki je bil objavljen 08. 06. 2025 na spletnem portalu dnevnik.si.
Pritožnik novinarki očita, da je z objavo prispevka kršila 1. , 4. , 5. , 6 in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).
Po besedah pritožnika je novinarka 1. člen kodeksa kršila, ker po njegovih besedah ne držijo navedbe iz prispevka, da naj bi »pritožnik otipaval učiteljice za prsi, mednožje, po zadnjici, v pisarni, na hodniku, v zborici, v učilnici, če so se mu uprle, pa jim ni odobril izobraževanj, jim je znižal oceno delovne uspešnosti ali jih podobno oviral.« Pritožnik še navaja, da novinarka ni preverjala, ali zapisano drži, oziroma je »domnevno povzemala besede odrasle (polnoletne) osebe, glede katerih nima dolžnosti varovanja identitete po 22. členukKodeksa.« Dodaja, da naj bi skrb za verodostojnost zapisanega terjala, da »avtorice zapisov prosi za soglasje k razkritju njihove identitete ter podane navedbe preveri.« Kljub dejstvu, da je novinarka vedela, da zoper pritožnika domnevno zaradi teh istih navedb (pritožnik namreč z vsebino prijav iz leta 2021 nikoli ni bil seznanjen), ni bil sprožen noben postopek, policija je po podani prijavi opravila le zbiranje obvestil, je zapise bralcu predstavila kot dejstvo, kot resnico, da je pritožnik otipaval učiteljice in jim postavljal vprašanja s spolno konotacijo.
Prav tako po besedah pritožnika ne drži, da je pritožnik ukinil pravilo, da se vsak pisni preizkus znanja piše dvakrat. Prav nasprotno – uvedeno pravilo je skladno s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Pred tem se je pisne preizkuse znanja pisalo tudi trikrat, štirikrat, petkrat – po željah dijakov. Tudi ne drži, da bi katerokoli spremembo uvedel pritožnik sam. Pobuda za ureditev nevzdržnega stanja je bila dana s strani učiteljev, ki so možne spremembe obravnavali na več sestankih in sprejeli predlog, ki ga je kasneje kot ravnatelj potrdil pritožnik.
Pritožnik pojasnjuje, da novinarka v zvezi s temi navedbami pritožniku ni dala nobene možnosti opredelitve. Bralcem jih predstavlja kot dejstvo, kar niso. Pri tem je novinarka, pravi pritožnik, o isti temi že pisala v prispevku Dijake razburila sprememba v ocenjevanju in domnevno nespoštljiv odnos ravnatelja, ki je bil objavljen 23. 09. 2024 ob 07.55, v katerem je, kot dodaja pritožnik, dejstva povzela korektno. Med drugim je jasno izpostavljeno dejstvo, da je bil t.i. drugi rok prednost kočevske gimnazije pred drugimi in torej sprememba ne pomeni nobenega kratenja pravic dijakov.
Novinarka je namerno priredila informacije v škodo pritožnika, poudarja pritožnik, vede in namerno je zapisala vsebino, ki ga prikazuje kot arogantneža in samovoljneža, četudi je že imela informacije, da temu ni tako. Po mnenju pritožnika bi jih vsekakor lahko, če je menila, da je obujanje konkretne vsebine v javnem interesu.
Prav tako ne drži, piše pritožnik, da bi nekatera zdravstvena opravičila preverjal pri predstavnikih lokalnih zdravstvenih domov.
Pritožnik navaja, da je v prispevku z dne 5. 10. 2024 novinarka med drugim zapisala, da ji je direktorica Zdravstvenega doma Ribnica potrdila, da je pritožnik kontaktiral nekatere zdravnike, in potem nadaljevala z domnevnim citiranjem direktorice.
Glede tega prispevka pritožnik dodatno pojasnjuje: »V tožbi je Pečan glede očitkov, da naj bi kontaktiral posamezne zdravnike in preverjal zdravniška opravičila, poudaril, da tega ni nikoli storil, da nikoli ni klical nobenega zdravnika, ki je izdal zdravniško opravičilo, da tudi z Mašo Karpov nikoli ni govoril in ne ve, kdo je. Prispevek je kmalu po vložitvi tožbe ‘izginil’ iz spletnih strani dnevnik.si, novinarka pa je svoje navedbe očitno prilagodila – seveda namerno v škodo Pečanu. V prispevku z dne 8. 6. 2025 več ne piše, da je govorila z Mašo Karpov in ji je ta povedala (karkoli že), pač pa piše, da je Pečan nekatera zdravstvena opravičila preverjal pri predstavnikih lokalnih zdravstvenih domov – vse v množini, tako glede opravičil kot glede zdravstvenih domov, kar naj bi povedali ‘starši’. Vsekakor imajo ‘starši’ imena in priimke in jih je zaradi verodostojnosti informacij potrebno objaviti, Pečanu pa omogočiti, da se z njihovimi navedbami sooči in se nanje odzove – te možnosti pri prispevku z dne 8. 6. 2025 ni imel.«
Pritožnik nadalje dodaja, da si novinarka očitno škodoželjno izmišljuje »dejstva« in jih prilagaja za namerno blatenje pritožnika v javnosti.
Pritožnik tudi navaja, da ne drži, da se ni odločil za tožbo proti staršem, ki so vložili pritožbo, kot piše novinarka. O tem koraku sploh nikoli ni razmišljal. Novinarka zlonamerno prikazuje, kot da je pritožnik želel vložiti tožbe proti staršem, ki so vložili pritožbo (mimogrede, pritožnik po svojih besedah sploh ne ve, kdo so ti starši), pa se po premisleku za to ni odločil.
»Takšno insinuiranje nima nobene opore v dejstvih zadeve. Gre še za eno od novinarkinih izmišljotin, z namenom, da Pečana v javnosti prikaže kot napadalnega pravdarja. Tožba, ki jo je Pečan vložil zoper svojo razrešitev, je sploh prva tožba, ki jo je vložil kadarkoli v svojem življenju.«
Pritožnik dodaja, da novinarka ni navedla vira, od katerega naj bi prišle informacije o tem, da je zoper več staršev vložil tožbe.
5. člen je novinarka po besedah pritožnika kršila, ker je navedbe glede otipavanja predstavljala kot dejstvo. Prav tako je kot dejstvo predstavljala preverjanje zdravniških opravičil (v množini) pri predstavnikih lokalnih zdravstvenih domov (v množini). Kot dejstvo je predstavlja ukinitev drugega roka pisnega preizkusa znanja – kot da je šlo za ukinitev pravice dijakov.
6. člen je po besedah pritožnika kršila, ker novinarkin način pisanja o spolnem nadlegovanju bralcu sporoča, da je pritožnik množično, vsepovprek in vsepovsod spolno nadlegoval učiteljice v šoli v Dolu pri Ljubljani in je ministrstvo to vedelo. Nič od tega ne drži, zatrjuje pritožnik, novinarka pa za svoje pisanje ne ponudi nobenega vira.
»Tako hude obtožbe, ki so že bile razjasnjene, saj je bil postopek zaključen s poročilom, da ni bilo odkritega dovolj verjetnega razloga za sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno oziroma da ga je storila določena oseba, terjajo razkritje vira informacij ali pa vzdržanje od citiranja in povzemanja navedb anonimnih virov najmanj vprašljive verodostojnosti.«
Pritožnik nadalje piše: »Nenazadnje gre pri domnevno nadlegovanih učiteljicah za odrasle osebe, ki niso v nobenem razmerju podrejenosti ali nadrejenosti v odnosu do pritožnika. Novinarka ne bi smela podpirati tako hudih in starih obtožb (iz !eta 2021), s strani polnoletnih oseb, ki se želijo skriti za anonimnost – dodatno ob dejstvu, da je novinarka vedela, da je bil postopek zaključen in je bi! zaključen s poročilom.«
Enako, pravi pritožnik, je pri obtožbah o preverjanju zdravniških opravičil. Tudi tu novinarka ne ponudi nobenega verodostojnega vira, celo spreminja svoje lastne navedbe iz prispevka z dne 5. 10. 2024.
Novinarka bi pri tako hudih obtožbah in v takšnih okoliščinah morala navesti vir informacij, zatrjuje pritožnik.
Pritožnik pojasnjuje, da novinarka v pomembnem delu prispevka z dne 8.6.2025 ravna in piše identično, kot je pisala v prispevku z dne 14. 1. 2025, in zaradi katerega je prizadeti vložil pritožbo na Novinarsko častno razsodišče, to pa o njej še ni odločilo. Okoliščina je očitno novinarko utrdila v prepričanju, meni pritožnik, da lahko s svojim neetičnim početjem na škodo Pečana nadaljuje.
10. člen je novinarka po besedah pritožnika kršila, ker naslov »Razrešeni ravnatelj Pečan vztraja pri tožbi šole«, pri bralcu ustvari prepričanje, da je tožba neutemeljena oziroma se je zgodilo nekaj, kar kaže na to, da v postopku ne bo uspel, pritožnik pa pri tožbi še kar vztraja. »Nobeno dejstvo ne govori v tej smeri. Tožba je bila vložena, druga stran je nanjo odgovorila, nobeno drugo dejanje v postopku še ni bilo izvedeno.«
Kršitve 4. člena kodeksa pritožnik ni posebej opredelil.
Novinarka Špela Ferlin je odgovorila na pritožbo.
Pojasnjuje, da je v seriji člankov o nekdanjem ravnatelju Gregorju Pečanu najprej predstavila dogajanje na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje in nato še dogodke iz minulih letih na šoli, kjer je prej ravnateljeval gospod Gregor Pečan. Med drugim je predstavila zgodbe desetih učiteljic, ki so bile deležne nadlegovanja in ravnateljevih dejanj s spolno konotacijo. Učiteljice, nekatere med njimi se med seboj sploh ne poznajo, saj so bile na šoli zaposlene v različnih časovnih obdobjih, ki so ji svoje zgodbe zaupale, so želele, da njihove identitete ne bi razkrili, saj je šlo za občutljivo temo. Številne med njimi o tem niso govorile niti z najbližjimi družinskimi člani. Skrbelo jih je tudi, da bi razkritja lahko negativno vplivala na njihovo delo in zasebno življenje in da je šlo za dogajanje v majhnem lokalnem okolju.
Glede kršitve 1. člena odgovarja, da ga ni kršila, saj da je točnost informacij preverila pri 10 različnih sogovornicah, ki med seboj niso bile povezane. Med drugim so ji nekatere pokazale tudi sms sporočila, ki jim jih je poslal ravnatelj. Po besedah novinarke ta sporočila potrjujejo navedbe učiteljic.
Glede očitane kršitve 1. člena, ki se nanaša na spremembe v pravilniku, odgovarja, da je pred ravnateljevim prihodom na gimnazijo veljalo, da se vsak pisni preizkus piše dvakrat, pišejo pa ga lahko vsi dijaki; torej tudi tisti, ki so pisali pozitivno in želijo zgolj izboljšati oceno.
»V začetku šolskega leta so sprejeli pravilo, da je število ponavljanj pisnih preizkusov omejeno, nikjer v članku nisem zapisala, da je to storil Pečan brez soglasja učiteljev na šoli. Z gospodom Pečanom sva o tem tudi večkrat govorila. Kot sem že zapisala v odgovoru na prvo pritožbo, sem v času, ko sem pisala o tej temi, z njim večkrat govorila po telefonu, in sicer 20. septembra, 3. oktobra, 7. oktobra, 18. novembra, 5. decembra in 14. januarja.«
Novinarka dodaja: »Trditev, da sem namerno priredila informacije v škodo Pečanu, ne drži. V članku sem zgolj povzela dogajanje v minulih mesecih, o katerem smo v Dnevniku že poročali. Nikjer v članku nisem zapisala, da je Pečan arogantnež ali samovoljnež, prav tako nisem z ničemer na to nakazovala. Informacije o preverjanju zdravstvenih opravičil sem preverila pri starših, ki so nas o tem obvestili, in nato v zdravstvenem domu, kjer so informacijo potrdili in kasneje še pri gospodu Pečanu.«
»Starši so nas po eni izmed sej sveta šole obvestili, da jim je gospod Pečan dejal, da jih bo tožil. Informacijo sem zato preverila pri Pečanovi odvetnici. Z zapisom, da se za tožbo ni odločil, sem ovrgla informacije o navedbah, da Pečan namerava tožiti starše. Ne gre torej za trditev, da je ravnatelj proti staršem vložil tožbe, temveč zgolj za preverjanje informacij.«
Novinarka tudi pravi, da je v svojih prispevkih o ravnatelju večkrat jasno zapisala, da gre za zgodbe, ki so ji jih zaupale učiteljice in nekdanje sodelavke, zato ni kršila 5. niti 6. člena Kodeksa.
Glede očitane kršitve 10. člena novinarka odgovarja, da z naslovom članka, ki ga gospod Pečan očitno razume narobe, pri bralcu nisem želela ustvariti prepričanja, da je tožba neutemeljena ali da se bo zgodilo nekaj, kar kaže na to, da v postopku ne bo uspel – naslov namreč zgolj povzema vsebino članka, da se je ravnatelj odločil za tožbo proti šoli.