GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti Žanu Dolajšu, TV Slovenija

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Damijana Žišt, Igor Vobič, Vanja Tekavec, Peter Merc in Ranka Ivelja (članice in člani), je na seji 26. 3. 2025 v primeru družbe GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti novinarju Žanu Dolajšu odločilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Tatjana Pirc in Manica Janežič Ambrožič sta se izločili iz odločanja o primeru.

Primer: GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o., proti Žanu Dolajšu, TV Slovenija

Povzetek pritožbe:
Družba GEN-I se pritožuje zaradi oddaje Tarča, predvajane 24. aprila 2025 na TV Slovenija 1. Pritožnik Žanu Dolajšu očita kršitve 1., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks) zaradi navedbe o oglaševanju GEN-I v slovenskih medijih.

Pritožnik Žanu Dolajšu očita, da je v oddaji z dne 24. aprila 2025 z navedbo, da je Janez Janša skozi leta zgradil svoj medijski sistem, »danes pa lahko v slovenskih medijih najdemo veliko število oglasov energetskega sistema GEN-I, finančno izjemno močnega paradržavnega podjetja, od koder so prišli premier Golob, številni njegovi poslanci in kadri Gibanja Svoboda«, ustvaril nedopusten in zavajajoč vzporedni kontekst med medijskim sistemom SDS in oglaševalskimi aktivnostmi družbe GEN-I ter »skuša poslovnim razmerjem med družbo in mediji, v katerih oglašuje, pripisovati domnevno skrite politične motive«. Pritožnik poudarja, da je oglaševanje za tako družbo običajna poslovna praksa. Očitke zato odločno zavrača.

Odgovor novinarja:
Novinar Žan Dolajš piše, da so vse navedbe podjetja GEN-i o kršitvah kodeksa povsem neutemeljene. V svojem odgovoru je navedel, da ni šlo za neposredno enačenje obeh pojavov, temveč za novinarski opis razmer v različnih obdobjih in širši kontekst vpliva oglaševalskega denarja v medijih.

Novinar pojasnjuje tudi, da je novinarska ekipa oddaje Tarča dlje časa pozorno spremljala oglaševanje podjetja GEN-I, ugotovila je, da je podjetje v zadnjih letih okrepilo oglaševalske aktivnosti. Žal pa si empirično povsem natančne slike o tem ni mogoče ustvariti, ker podjetje GEN-I, ki je v stoodstotni lasti države, v zadnjih letih, kljub pozivom ustvarjalcev Tarče, ni želelo razkriti obsega oglaševanja, piše novinar. Dodaja, da v nekaterih obdobjih ERAR ni sledil denarnim tokovom tega kapitalsko izjemno močnega podjetja v državni lasti. Navaja še, da do nedavnega niso bile javno razvidne transakcije hčerinskih podjetij GEN-ija zaradi nekakšne računske napake skrbnikov javnih evidenc (UJP, AJPES, MJU).

Novinar je v odgovoru zapisal, da podatkov o izdatkih za oglaševanje GEN-i, ki je dejansko v popolni državni lasti, ne želi posredovati.

SKLEP:

Žan Dolajš ni kršil 1., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: NČR ocenjuje, da ni mogoče potrditi kršitve 1. člena kodeksa. Sporna navedba ni bila predstavljena kot ozko, enostavno preverljivo dejstvo, temveč kot interpretativna novinarska postavitev teme o razmerju med politiko, kapitalom in mediji. Jedro navedbe, da je GEN-I finančno močan subjekt v državni oziroma paradržavni sferi ter da v medijih oglašuje, ni bilo izmišljeno, ampak je bilo uporabljeno kot podlaga za širšo analizo medijskega vpliva. Tudi iz magnetograma oddaje izhaja, da je bila navedba umeščena v komentatorsko-analitični okvir razprave o vplivu na medije, ne pa kot samostojna trditev o kakem konkretnem nedovoljenem ravnanju družbe GEN-I. Zato ni mogoče reči, da je Žan Dolajš objavil dokazano neresnično dejstvo v smislu 1. člena kodeksa.

Prav tako ni mogoče potrditi kršitve 3. člena kodeksa. Čeprav je bila formulacija politično ostra, sama po sebi še ne dosega praga hudih obtožb v smislu 3. člena. Novinar ni trdil, da GEN-I nezakonito kupuje medije, da pogojuje uredniško politiko ali da obstaja določen konkreten koruptiven ali drugače protipraven mehanizem vplivanja. Šlo je za kritično problemsko postavitev vprašanja o vplivu oglaševalskega denarja državnega podjetja na medijsko krajino. Takšna formulacija je lahko polemična in za pritožnika neugodna, ni pa po presoji NČR takšna, da bi že sama po sebi pomenila hudo obtožbo, ki bi sprožila obveznost pridobitve odziva po 3. členu kodeksa. Pri tem NČR sledi tudi svoji dosedanji praksi, da ni vsaka sporna ali neprijetna formulacija že huda obtožba.

NČR ne ugotavlja niti kršitve 4. člena kodeksa. Pritožnik poudarja svojo poslovno rast, tržni položaj in običajnost oglaševanja, vendar te okoliščine v obravnavanem delu niso tiste informacije, brez katerih gledalec ne bi mogel razumeti bistva novinarske poante. Namen sporne navedbe ni bil predstaviti celovite korporativne predstavitve družbe GEN-I, ampak odpreti vprašanje medijskega vpliva finančno močnih subjektov, povezanih z aktualno oblastjo. Poleg tega iz korespondence izhaja, da je uredništvo Tarče predhodno večkrat poskušalo pridobiti podrobnejše podatke o obsegu in razporeditvi oglaševanja, družba GEN-I pa teh podatkov ni želela razkriti v zahtevanem obsegu. NČR zato ugotavlja, da Žan Dolajš ni kršil 1., 3. in 4. člena kodeksa.