Boštjan Šoba proti Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu, Necenzurirano

Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Vanja Tekavec, Nataša Štefe, Damijana Žišt, Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič in Ranka Ivelja (članice in člani) je na seji 18. 6. 2026 v primeru Boštjan Šoba proti novinarjema Necenzurirano Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu odločilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Boštjan Šoba proti Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu, Necenzurirano

Boštjan Šoba (v nadaljevanju: pritožnik) se pritožuje zaradi članka Obsojenec iz podkupovalne afere Šuštar je zdaj v stranki Anžeta Logarja, ki je bil 16. 9. 2025 objavljen v mediju Necenzurirano.

Povzetek pritožbe
Novinarjema Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu, avtorjema članka, pritožnik (v skladu s pritožbo, dopolnitvijo pritožbe in popravkom dopolnitve, ker ga je Novinarsko častno razsodišče v skladu s svojim pravilnikom o delu NČR prosilo za dodatna pojasnila) očita, da sta kršila 1., 4., 10. in 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks) in s tem vplivala na to, da je javnosti predstavljena izkrivljena, pristranska in neobjektivna slika o pritožniku.

Boštjan Šoba zatrjuje, da je v članku več neresničnih in zavajajočih navedb. V pritožbi je zapisal, da že naslov Obsojenec iz podkupovalne afere Šuštar je zdaj v stranki Anžeta Logarja označuje pritožnika kot trenutno obsojenega, »čeprav iz uradnega potrdila Ministrstva za pravosodje izhaja, da ni bil kaznovan in nima veljavnih kazenskih sankcij«. Novinarji so s tem kršili temeljno načelo preverjanja točnosti informacij, kršili so torej 1. člen kodeksa, saj bi »lahko dejstvo o nekaznovanosti preverili pri uradnih virih ali pritožniku samem«, očitek o kršitvi utemeljuje pritožnik, ki je pritožbi priložil tudi potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne 26. 3. 2022, ki potrjuje nekaznovanost Boštjana Šobe. »Objava neresnične informacije o obsojenosti je huda kršitev temeljnega načela preverjanja dejstev,« je zapisal pritožnik.

V utemeljitvi kršitve 4. člena pritožnik piše, da novinarja v prispevku nista navedla, da ni več član politične stranke, ni davčni dolžnik, za kar jim poslal dokazilo, da nima nobenih odprtih sodnih postopkov in da ni obsojen, tudi slednje potrjuje z dokazilom. Dodaja še, da je novinarje takoj po objavi obvestil o napačnih podatkih. Vse naštete informacije so po 4. členu kodeksa ključne za razumevanje obravnavane teme, »njihovo zamolčanje je ustvarilo napačno in zavajajočo javno predstavo, da sem še vedno politično aktiven ter vpleten v pravne postopke, kar ni res,« v pritožbi poudarja Boštjan Šoba.

10. člen sta novinarja prekršila, ker sta brez njegovega soglasja objavila arhivsko sodno fotografijo iz leta 2011. Fotografija je bila uporabljena senzacionalistično in brez oznak, da gre za star arhivski posnetek, kar določa 10. člen kodeksa. Pritožnik je prepričan, da objava fotografije bralcu lažno sugerira, da je pritožnik trenutno v kazenskih postopkih. »Fotografija je predstavljena izven konteksta, povečuje stigmo in neupravičeno posega v mojo zasebnost ter dostojanstvo,« je prepričan pritožnik.

24. člen določa, da se mora novinar, kadar je v konfliktu interesov, izločiti iz poročanja ali to razkriti bralcem, v konkretnem primeru pa ni bilo niti razkritja niti izločitve, piše pritožnik, ki razlaga, da je bil novinar Tomaž Modic z njim v neposrednem pravnem sporu, o njem poroča že več kot dve desetletji in ga v svojih prispevkih »vztrajno prikazuje negativno«. Pritožnik je prepričan, da je s tem novinar prekršil 24. člen, saj »takšno ravnanje vzbuja dvom o nepristranskosti ter kaže na osebno motivacijo, kar je v nasprotju s profesionalnimi standardi«.

Novinarja Primož Cirman in Tomaž Modic sta odgovorila na pritožbo.
Očitke pritožnika v celoti zavračata kot neutemeljene. Pišeta, da sta v obravnavanem članku razkrila, »da je eden od članov občinskega odbora stranke Demokrati tudi Boštjan Šoba, znan iz odmevne podkupovalne afere, zaradi katere je bil pred dobrim desetletjem zaradi pomoči pri zlorabi uradnega položaja pravnomočno obsojen na pet let zapora«. Te navedbe so podkrepili tudi s fotografijo ustanovnega srečanja občinskega odbora Demokratov v Grosupljem, na katerih je mogoče videti tudi Šobo.

Novinarja pišeta, da gre po njuni oceni za zgodbo, ki je »v izrazitem javnem interesu, saj gre za poročanje o članu oziroma funkcionarju politične stranke, ki svoj program v pomembni meri gradi na boju proti korupciji, pri čemer gre hkrati za osebo, ki je imela sama veliko vlogo v eni najbolj zloglasnih korupcijskih afer v zgodovini samostojne Slovenije«. Novinarja sta prepričana, »da imajo volivke in volivci prav zaradi tega nesporno pravico vedeti za dejstva, navedena v članku«.

Odgovarjata na konkretne očitke o kršitvah členov kodeksa.
Prijavitelj pri utemeljevanju kršitve 1. člena navaja, da naj bi ga članek prikazoval kot »obsojenca«. To naj bi bilo neresnično, kar g. Šoba dokazuje z uradnim potrdilom Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti. Novinarja poudarjata, da v članku opisujeta dejstva iz javno dostopnih sodnih postopkov, ki so se v preteklosti nanašali na g. Šobo in so nesporno dokumentirana, v članku ni navedeno, da bi imel g. Šoba kazensko sankcijo, ki bi bila v teku, ampak da je bil »pred dobrim desetletjem zaradi pomoči pri zlorabi uradnega položaja pravnomočno obsojen na pet let zapora, pred tem pa so ga na podlagi tiralice prijeli v Kanadi«. V članku sta, kot zahteva 1. člen kodeksa, navedla točne, preverljive in neizkrivljene informacije. V konkretnem primeru:

• nista navedla neresničnih trditev o obsodbi,
• nista zatrdila, da je g. Šoba trenutno kaznovan,
• uporabila sta preverljive, javno dostopne vire (stacionarne ali mobilne telefonske številke, elektronskega naslova g. Šobe pred objavo članka nista uspela pridobiti).

Novinarja opažata, da pritožnik v prijavi zamenjuje odsotnost trenutne kaznovanosti z domnevno prepovedjo poročanja o preteklih dejstvih, kar ni skladno z novinarskimi standardi niti s sodno prakso glede svobode obveščanja. Sploh to ne bi smelo veljati za področje politike, kjer bi morali veljati najvišji standardi transparentnosti glede preteklih ravnanj, saj le ti volivkam in volivcem omogočajo dovolj informacij za sprejemanje odločitev.

Prepričana sta, da pri svojem delu nista kršila 1. člena in da tudi nista kršila 4. člena kodeksa.

Prijavitelj zatrjuje, da bi moral članek vsebovati navedbo, da v času objave ni bil več član politične stranke, ter da naj bi šlo za zamolčanje ključnega dejstva. Novinarja poudarjata, da »ta očitek ni utemeljen,« saj so ravnanja prijavitelja v javnem prostoru v času objave članka objektivno kazala na njegovo nadaljnjo politično pripadnost oziroma aktivno povezanost s stranko. Prisoten je na fotografiji ustanovnega zbora občinskega odbora Demokratov sredi avgusta 2025 in naveden med njegovimi člani. Na družbenih omrežjih je delil strankarske objave, promoviral dogodke in izražal podporo delovanju stranke, kar je utemeljevalo navedbe v članku, pišeta novinarja, ki dodajata, da v času priprave in objave članka ni obstajala javno preverljiva informacija, da prijavitelj ne bi bil več član politične stranke. Prijavitelj je bil do objave članka javno prepoznaven kot član oziroma funkcionar politične stranke, bistvemo sporočilo njunega članka pa je bila informacija, da je g. Šoba augusta 2025 postal član občinskega odbora Demokratov, česar v svojih navedbah nikoli ni zanikal. Glede davčnega dolga sta zapisala, da »iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti, ali obveznosti do države še vedno obstajajo in kolikšne so«, nikoli pa nisva trdila, da je g. Šoba davčni dolžnik. S temi utemeljitvami sta novinarja dokazovala, da pri svojem delu nista kršila 4. člena kodeksa.

Na navedbo pritožnika, da sta brez njegovega soglasja »uporabila arhivsko sodno fotografijo iz leta 2011«, odgovarjata, da v svojem članku nista objavila nobene fotografije s sodišča iz leta 2011, da pa je bila takšna fotografija uporabljena v krajšem povzetku njunega članka, ki je bil objavljen v spletnem mediju Večer, pri čemer nimata vpliva na njihov izbor fotografij v tem mediju. To pomeni, da nista kršila 10. člena kodeksa. Novinarja pa še dodajata, da je bila v spletnem Večeru uporabljena arhivska fotografija, ki izvira iz javnega dogodka (sojenja) in je bila že večkrat objavljena v medijih. Prepričana sta, da z objavo te fotografije v Večeru ni bil kršen 10. člen.

Pritožnik očita domnevni konflikt interesov, ker naj bi novinar Tomaž Modic o njem poročal že dalj časa in ker naj bi med njima obstajal »pravni spor«. To ne drži, odgovarjata novinarja, ki trdita, da Tomaž Modic z g. Šobo nima nobenega pravnega spora. Dodajata še , da pritožnik ne konkretizira, kakšen pravni spor naj bi obstajal, kdaj naj bi potekal, kako naj bi vplival na vsebino članka. »Brez konkretnih dejstev gre za poskus diskreditacije novinarja, ne pa za utemeljen očitek o kršitvah kodeksa,« sta v odgovoru zapisala novinarja. 24. člen kodeksa se nanaša na dejanski osebni, finančni ali drug interes, ki bi neposredno vplival na poročanje, kritično ali pogosto poročanje o isti osebi, zlasti kadar gre za javno relevantne teme, ne predstavlja konflikta interesov, kar pomeni, da pri svojem delu nista kršila 24. člena kodeksa, v odgovoru poudarjata novinarja Primož Cirman in Tomaž Modic.

SKLEP:

Novinarja Primož Cirman in Tomaž Modic nista kršila 1., 4. 10. in 24. člena kodeksa.

Obrazložitev:
Novinarja sta v članku pisala o tem, da je eden od članov občinskega odbora stranke Demokrati Boštjan Šoba, ki ga poznamo iz odmevne korupcijske afere, zaradi katere je bil pred leti pravnomočno obsojen na pet let zapora. Te navedbe sta podkrepila tudi s fotografijo ustanovnega srečanja občinskega odbora Demokratov v Grosupljem, na kateri je tudi Šoba. Novinarja sta pravilno ocenila, da so te informacije v javnem interesu, bil je predvolilni čas, pisala sta o politični stranki, ki je načrtovala sodelovanje na parlamentarnih volitvah in ki je napovedovala boj proti korupciji. Novinarja sta v članku o Boštjanu Šobi navajala dejstva, ki so dokumentirana in preverljiva, za javnost, za volivke in volivce, pa so te informacije pomembne. Dokazilo o trenutni nekaznovanosti Boštjana Šobe ne pomeni, da bi morali biti afera in pravnomočna obsodba pozabljeni, novinarji ju lahko, če je to v javnem interesu, omenijo v svojih objavah. NČR ugotavlja, da novinarja z navajanjem informacij o aferi, vlogi Boštjana Šobe v njej in o obsodbi nista kršila 1. člena. Beseda obsojenec se uporablja, ko je sodba izrečena, pravnomočna, ko je krivda dokazana. Uporaba besede obsojenec v dokumentarnem kontekstu naslova in članka ni sporna, razlog za njeno uporabo novinarja tudi podrobno pojasnita.

Pritožnik je bil sredi avgusta 2025 prisoten na ustanovnem zboru občinskega odbora Demokratov, postal je tudi član lokalnega izvršilnega odbora. To sta bili ključni informaciji za razumevanje obravnavane teme v članku Novinarja sta naknadno v članek vključila, da jima je sicer Šoba sporočil, da ni več član stranke. Glede davčnega dolga sta novinarja zapisala, da »iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti, ali obveznosti do države še vedno obstajajo in kolikšne so«, nista pa trdila, da je g. Šoba davčni dolžnik. Razsodišče ni ugotovilo kršitve 4. člena kodeksa.

Novinarja nista kršila 10. člena, saj v njunem članku ni bila objavljena arhivska fotografija iz leta 2011, objavo omenjene fotografije in očitkov o kršitvi kodeksa je razsodišče obravnavalo v zadevi Boštjan Šoba proti Mihi Raičeviču, Večer.

Novinarja nista kršila 24. člena kodeksa. Pritožnik pri utemeljitvi konflikta interesov zgolj omenja nekakšne pravne spore z novinarjem Tomažem Modicem, ki pa jih ne konkretizira, zato ni mogoče ugotoviti, ali gre za konflikt interesov. Tomaž Modic hkrati zatrjuje, da z Boštjanom Šobo nimata pravnih sporov. Razsodišče zaključuje, da nima dokaza o obstoju pravnih sporov ali interesov, ki naj bi ali bi lahko vplivali na pristransko poročanje.