Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Manica Janežič Ambrožič, Jure Tepina, Nataša Štefe, Damijana Žišt (članice in člana) je na seji 16. 7. 2026 v primeru IO Ribiškega društva Radvanje proti novinarki Planet TV Editi Dežman Predan sprejelo stališče, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: IO Ribiškega društva Radvanje proti novinarki Editi Dežman Predan, Planet TV

Pritožnik Izvršilni odbor Ribiškega društva Radvanje (zanj Rudi Klep) je vložil prijavo na Novinarsko častno razsodišče zaradi prispevka »Radvanjski ribnik: nekoč zbirališče ribičev, danes tam odmevajo spori«, ki je bil 2. 9. 2025 objavljen v informativni oddaji Planet 18 na Planet TV. Kot avtorica tega televizijskega prispevka je bila navedena Edita Dežman Predan. Pritožnik je na Novinarsko častno razsodišče pritožbo poslal 7. 9. 2025 in v njej pojasnil, da je že v televizijskem prispevku o rušitvi objekta ob Radvanjskem jezeru, ki je bil v oddaji Planet 18 objavljen 2. 8. 2025, prepoznal kršitev 1. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks), zato je v uredništvo Planet TV poslal zahtevo za prikaz nasprotnih dejstev. Uredništvo je njegovi zahtevi ugodilo in nastal je prispevek, ki je predmet te pritožbe. Pritožnik je tudi zaradi prispevka, ki je bil v informativni oddaji Planet 18 objavljen 2. 9. 2025, od urednika Planet TV zahteval popravek, a so v uredništvu njegovo zahtevo zavrnili.

Članek o tem, torej tudi z izjavami Ribiškega društva Radvanje, je bil z istim naslovom »Radvanjski ribnik: nekoč zbirališče ribičev, danes tam odmevajo spori« še pred objavo na Planet TV – 27. 8. 2025 – objavljen na spletnem portalu Mariborinfo.com, a brez navedbe avtorja članka. 2. 9. 2025 pa je bil v oddaji Planet 18 objavljen televizijski prispevek z enako vsebino, še dodaja pritožnik.

Povzetek pritožbe:

Pritožnik, Ribiško društvo Radvanje, piše, da je Planet TV 2. 9. 2025 objavil prispevek, ki je nastal na njihovo zahtevo, da bi zaradi prispevka, objavljenega 2. 8. 2025, v imenu društva prikazali nasprotna dejstva. V prispevek, objavljen 2. 9. 2025, pa je novinarka – na njihovo presenečenje – vključila tudi izjave nasprotne strani, Ribiške družine Maribor. Montaža in objava prispevka je bila »izvedena tako, kot da bi imeli »soočenje«, ne pa prikaz naših nasprotnih dejstev«, poudarja pritožnik.

V dopolnjeni pritožbi na Novinarsko častno razsodišče z dne 24. 10. 2025 pritožnik trdi, da je novinarka Edita Dežman Predan v televizijskem prispevku 2. 9. 2025 kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker pred objavo prispevka ni ponovno preverila točnosti izjav predstavnika Ribiškega društva Maribor Zlatka Pupaherja. 2. člen kodeksa je po mnenju pritožnika novinarka kršila, ker je naslov prispevka »žaljiv in nekorekten ter zavaja gledalce«. Pritožnik namreč meni, da sporov med društvom in ribiško družino ni, da pa člani Ribiške družine Maribor ne spoštujejo zakonov. Pritožnik še meni, da je Edita Dežman Predan kršila tudi 4. člen kodeksa, ker je v prispevku zamolčala ključne informacije iz društvene dokumentacije, ki ji je bila predstavljena. Kršitev 10. člena je pritožnik prepoznal v tem, da je bila po njegovem mnenju montaža prispevka prirejena, ker da v Ribiškem društvu Radvanje niso imeli možnosti odgovoriti na izjave predstavnika Ribiške družine Maribor, ki so bile objavljene v predmetnem prispevku.

Pritožnik ob tem še poudarja, da so bile izjave predstavnika Ribiške družine Maribor posnete brez vednosti pritožnika. Ta novinarki očita tudi kršitev 14. člena kodeksa, ker da ni podal soglasja, da se njegova izjava in fotografija uporabita tudi v članku na portalu Mariborinfo.

Novinarka Edita Dežman Predan na pritožbo ni odgovorila.

SKLEP:

Novinarka Edita Dežman Predan je kršila 1. člen, ni pa kršila 2., 10. in 14. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve 4. člena razsodišče ni ugotavljalo, ker ni bila ustrezno obrazložena.

Obrazložitev:
Pritožnik novinarki očita, da ni preverila točnosti izjav predstavnika Ribiške družine Maribor Zlatka Pupaherja (ta v prispevku, ki je predmet obravnave, govori o vlaganju rib v ribnik, električnem priključku ter o dogovorih z lastnikoma objekta ob ribniku), zato naj bi kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. O omenjenih temah je novinarka izmenjaje nizala izjave pritožnika Rudija Klepa, Ribiško društvo Radvanje, in izjave predstavnika Ribiške družine Maribor Zlatka Pupaherja, ki je pojasnjeval stališča njihove družine o temah, ki so predmet nesoglasij med Ribiškim društvom Radvanje in Ribiško družino Maribor.

Pritožnik Rudi Klep v prispevku pove, da je do spora prišlo zaradi trditev Ribiške družine Maribor, da je vlagala ribe v ribnik. Klep je dejal: »V ta ribnik se ni vlagalo popolnoma nič od leta 2013 do danes.« Zlatko Pupaher, Ribiška družina Maribor, pa je takoj za tem povedal, da so vlagali, kar lahko novinarka preveri pri njihovi ribiški družini, ki ima vpisane podatke za vsako leto.

Klep je v prispevku še razložil, da je Ribiško društvo Radvanje ponudilo Ribiški družini Maribor souporabo električnega voda, katerega lastnik je njihovo društvo, a ponudbe ribiška družina ni sprejela. Sledi izjava Pupaherja, ki pove, da so bili zaradi urejanja prej omenjenega lastništva voda na Elektru Maribor, a niso bili uspešni. Zato si zdaj pomagajo z lastnimi agregati in črpalkami, s katerimi mešajo vodo, da v vročih dneh ne pride do pogina rib, je razlagal Pupaher.

Še o ribiški hiši, ki je bila – tudi po odločitvi lastnikov – porušena. Tako v prispevku trdi novinarka. Klep doda, da se mu zdi nenavadno, zakaj sta lastnika podrla svojo lastnino. Tudi Ribiška družina Maribor si je prizadevala, da bi ribiška hiša ostala, pravi novinarka, temu sledi izjava Pupaherja, da so potekali pogovori z lastnikoma o legalizaciji objekta. »A nas je prehitela inšpekcija in je prišlo do rušenja,« zaključi Pupaher.

Novinarka je v prispevku objavila nasprotujoče si trditve predstavnika ribiškega društva in ribiške družine o vlaganju rib, elektro-priključku in neuspešnih poskusih dogovora o delitvi plačevanja električne energije ter stroškov v zvezi z vodnimi črpalkami, pa tudi informacije in izjave o odstranitvi objekta ob ribniku.

V skladu s 1. členom kodeksa bi morala novinarka objavljene informacije preveriti pri pristojnih službah, ustanovah, podjetjih, posameznikih (na primer: zavod za varstvo narave, ribiški kataster, ribogojnica, Elektro Maribor, gradbena inšpekcija oz. Območna enota Maribor Inšpektorata RS za okolje in prostor, inšpekcijska zavezanca oz. lastnika porušenega objekta Peter Grmovšek in Leo Grmovšek, dokumentaciji ribiške družine in ribiškega društva, ki sta ji bili po zagotovilih pritožnika in predstavnika ribiške družine na voljo itd.). NČR zaključuje, da novinarka ni preverjala točnosti objavljenih izjav, zato je kršila 1. člen kodeksa.
Po mnenju NČR novinarka ni kršila 2. člena kodeksa, saj v naslovu članka (»Radvanjski ribnik: nekoč zbirališče ribičev, danes tam odmevajo spori«) ni osebno žaljivo predstavljala podatkov in dejstev. O tem, da je prišlo do spora z Ribiško družino Maribor, v prispevku govori pritožnik, ki sicer v pritožbi omenja, da sporov ni. Novinarka sicer v prispevku govori izključno o sporu med ribiškim društvom in ribiško družino.

Pritožnik še meni, da je Edita Dežman Predan kršila tudi 4. člen kodeksa, ker je v prispevku zamolčala ključne informacije iz društvene dokumentacije, ki ji je bila predstavljena na snemanju prispevka. Pritožnik je pritožbi, ki jo je poslal na NČR, priložil obsežno dokumentacijo, v kateri sta med drugim pogodba med Ribiškim društvom Radvanje in Ribiško družino Maribor iz leta 2013 o upravljanju ribnika Radvanje in izvajanju ribolova na ribniku, pogodba med Ribiškim društvom Radvanje in družbo Elektro Maribor o priključitvi na distribucijski sistem, pritožnik je poslal tudi dokumente in elektronsko sporočilo, ki se nanašajo na spor glede stroškov, povezanih z uporabo vodnih črpalk, in med drugim tudi opozorilo, ki ga je posredoval Zlatku Pupaherju, Ribiška družina Maribor, glede poplačila računov za stroške. Med dokumenti, ki jih je poslal pritožnik, sta tudi sklep gradbene inšpektorice o dovolitvi izvršbe o odstranitvi objekta in pritožba Ministrstva za obrambo zoper sklep o odstranitvi objekta iz leta 2021, v katerem ministrstvo meni, da bi z rušitvijo objekta »nastala nepopravljiva in nenadomestljiva škoda članom Ribiškega društva Radvanje«. Ker pritožnik konkretno ne navaja, katere informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, je novinarka v prispevku zamolčala, razsodišče ni ugotavljalo kršitve 4. člena, saj ta ni bila ustrezno obrazložena.

Pritožnik meni, da je bil kršen tudi 10. člen kodeksa, novinarki očita prirejeno montažo prispevka, ob tem pa izraža pričakovanje, da bi moral biti prispevek le njihov prikaz nasprotnih dejstev in da niso bili obveščeni o sodelovanju predstavnika Ribiške družine Maribor v prispevku. Pritožnik v pritožbi izpostavlja, da so 26. 8. 2025, ko so na lokaciji ob ribniku Radvanje snemali izjavo, novinarki Dežman Predan posredovali pisni prikaz nasprotnih dejstev, ki ga je novinarka tudi fotografirala. NČR ugotavlja, da montaža prispevka ni potvarjala vsebine in zato razsodišče ni prepoznalo kršitve 10. člena kodeksa. Ostali očitki pritožnika niso povezani z vsebino 10. člena. Razsodišče še dodaja, da novinarka ni ravnala korektno, ker pritožnika, ki je pričakoval, da bo posnela in objavila le njegov prikaz nasprotnih dejstev, ni obvestila, da namerava pripraviti prispevek, v katerem bo njegove posnete izjave komentiral predstavnik Ribiške družine Maribor.
NČR nima neposrednega dokaza o avtorstvu nepodpisanega članka na portalu Mariborinfo, ki je bil objavljen nekaj dni pred objavo prispevka avtorice Edite Dežman Predan v oddaji Planet 18. Pritožnik zaradi svoje fotografije v članku, ki jo je ob ribniku posnela novinarka, zaradi istega naslova in besedila članka, ki je dobesedni prepis televizijskega prispevka, sicer sklepa, da je Edita Dežman Predan tudi avtorica članka na omenjenem portalu.

Pritožnik se sicer ne pritožuje zaradi članka na Mariborinfo, razen v zvezi s 14. členom, zato NČR kršitev kodeksa v članku ni obravnavalo. Razsodišče pa ob tem opozarja, ker je takih primerov neprofesionalnega ravnanja veliko, da je korektno, če novinarji sogovornike vnaprej obvestijo o tem, v katerih medijih bodo njihove izjave objavljene, in to bi morala novinarka spoštovati tudi v tem primeru. Pritožniku ni povedala, da bodo njegove izjave objavljene tudi na portalu Mariborinfo. A v tem sicer nekorektnem novinarkinem ravnanju razsodišče ni prepoznalo očitane kršitve 14. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj je sogovornik privolil v zvočno in slikovno snemanje.

NČR še dodaja, da zahteva za popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev ni v pristojnosti Novinarskega častnega razsodišča. S tem se je razsodišče tokrat posredno ukvarjalo le zato, ker je obravnavani prispevek nastal na podlagi take zahteve. Do prikaza nasprotnih dejstev, njegove uresničitve, ponovnega zahtevka in njegove zavrnitve se NČR ne opredeljuje, ker to ureja Zakon o medijih.