Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Ranka Ivelja, Manica Janežič Ambrožič, Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt, Vanja Tekavec in Igor Vobič, je na seji 3. 9. 2026 v primeru Jadranka Zajič proti novinarki Primorskih novic Sijani Pretnar ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Jadranka Zajić proti novinarki Sijan Pretnar, Primorske novice

Jadranka Zajić (v nadaljevanju: pritožnica) se je 6. 11. 2025 pritožila zaradi članka, v katerem je novinarka navedla ime in priimek 21-letnega moškega, ki naj bi bil udeležen v prometni nesreči. Kot je zapisala, »oseba ni javna osebnost, niti ni bil podan razlog javnega interesa, da se razkrije njegova identiteta.« Po mnenju pritožnice objava osebnega imena ni bila nujna za razumevanje dogodka in je predstavljala neutemeljen poseg v zasebnost. Primorskim novicam očita tudi enostransko poročanje. Novinarki očita kršitev 2., 3., 4. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks).

Novinarka naj bi 2. člen kršila, ker je v članku navedla ime in začetnico priimka 21-letnega moškega, udeleženega v prometni nesreči, »ki ni javna oseba, zoper katero postopek še poteka, sodba pa še ni bila izrečena«.

3. člen naj bi kršila, ker obdolženi ali njegov odvetnik nista imela možnosti za odziv na hude obtožbe, zaradi česar naj bi bilo poročanje enostransko.

4. člen naj bi kršila, ker bralcem ni pojasnila, da sodba še ni bila izrečena, da postopek še traja in da do konca postopka velja domneva nedolžnosti.

17. člen naj bi novinarka kršila z neupravičenim posegom v zasebnost mlade osebe, ki ni javna osebnost, sodni postopek pa še ni zaključen.

Na pritožbo sta odgovorila novinarka Sijan Pretnar in odgovorni urednik Željko Urumović. Vse očitke zavračata. Pojasnila sta, da se je poročanje nanašalo na javno sodno obravnavo, na kateri sta bila ime in priimek obtoženega javno izrečena, prav tako sta bila javno objavljena ob napovedi glavne obravnave. Kljub temu je novinarka navedla le ime, prvo črko priimka in starost, brez dodatnih osebnih podatkov (naslov, fotografija, družinski podatki …), kar je »v skladu z ustaljeno novinarsko prakso pri poročanju o kaznivih dejanjih, ki so predmet sodnega postopka«, zlasti kadar gre za hudo prometno nesrečo in pobegom s kraja dogodka, »poročanje o tovrstnih dogodkih je brez dvoma izrazito v javnem interesu«. Tudi objava starosti obtoženega je po njunem mnenju »dolgoletna praksa domala vseh medijev«.

Novinarka in urednik nadalje ugotavljata, da pritožnica k pritožbi ni priložila celotnega članka, zato »očitek, da iz članka ni razvidno, da sojenje še ni končano, ni preverljiv«.

NČR pojasnjuje, da je pritožnica v dopolnitvi pritožbe navedla pravilen naslov članka, objavljenega na spletni strani in v časopisu, priložila pa je le posnetek zaslona oziroma predogleda prispevka na spletni strani Primorskih novic, za katerega ni potrebno plačati. V dopolnitvi je hkrati navedla tudi stavek, objavljen na profilu Primorskih novic na Facebooku: »Mladi Koprčan Mirko Z., ki mu tožilstvo očita, da je lani pozimi na obalni cesti povzročil hudo prometno nesrečo in pobegnil, se na začetku sojenja ni zagovarjal.« Pišeta, da je tudi za ta stavek zmotno zatrdila, da je naslov članka v Primorskih novicah. Novinarka in urednik sta poudarila, da ni nikjer zapisano ali namigovano, da bi bil sodni postopek zaključen ali da bi bila krivda pravnomočno ugotovljena. Odgovoru sta priložila celoten članek.

Glede očitka, da novinarka ni poiskala odziva obtoženega na hude obtožbe, sta navedla, da je v članku jasno zapisano, da se obtoženi na sodišču ni zagovarjal, »novinarka pa ne more in ne sme konstruirati in domnevati njegovega zagovora«. Pojasnjujeta še, da poročilo s sodne obravnave temelji na verodostojno in natančno povzetih izjavah prič.

Glede splošnih očitkov o pristranskosti navajata, da članek ne vsebuje vrednostnih sodb, ne prejudicira krivde in se dosledno opira na informacije, pridobljene na javni sodni obravnavi, s čimer sta spoštovala načelo domneve nedolžnosti in kodeksa.

SKLEP:

Novinarka Sijan Pretnar ni kršila 2., 3., 4. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

OBRAZLOŽITEV: Novinarka ni kršila 2. člena, saj dejstev in podatkov v daljšem poročilu s predobravnavnega naroka na koprskem okrožnem sodišču ni predstavljala osebno žaljivo. Povzela je izjave prič, navedla, za katera kazniva dejanja je bil domnevni povzročitelj obtožen in zapisala, da mladi motorist krivde ni priznal in na začetku sojenja ni povedal ničesar v svojo obrambo.

Novinarka ni kršila 3. člena, ki novinarju nalaga, da ob hudih obtožbah poskuša pridobiti odziv obtoženega. Novinarka je o začetku sojenja poročala na podlagi informacij, ki jih je dobila na sodišču. Obtoženi se za očitana kazniva dejanja ni zagovarjal, tudi krivde ni priznal, kar je novinarka korektno navedla in informacijo o (ne)odzivu obtoženca oziroma njegovega zagovornika vključila v poročilo brez prejudiciranja krivde. Pričakovati, da bi novinarka potem, ko ugotovi, da se obsojeni na sodišču (še) ni zagovarjal, dodatno iskala njegov odziv, ni razumno: novinarka je vzela na znanje odločitev obtoženca. V članku, tudi v predogledu članka na spletu, pa je jasno zapisala, da gre za začetek sojenja, iz česar je mogoče sklepati, da se bo obtoženec lahko zagovarjal v nadaljevanju sodnega postopka.

Novinarka ni kršila 4. člena. S sodišča je poročala po ustaljeni novinarski praksi. Povzela je obtožbe, navedene v obtožnici, na začetku jasno napisala, da gre za začetek sojenja, na koncu članka pa je izrecno poudarila, da se sojenje nadaljuje in da je sodnica napovedala, da bo odredila izvedensko mnenje glede poškodb poškodovanca. Iz teh navedb je nedvoumno jasno, da se sodni postopek še ni pravnomočno končal in da sodba še ni bila izrečena.

Novinarka ni kršila 17. člena. V članku ni navedla polnega imena obtoženca, temveč le ime in začetnico priimka, starost in približen kraj bivanja (»iz okolice Kopra«). Primorske novice niso objavile njegove fotografije ali podatkov, s katerimi bi senzacionalistično razkrivale njegovo intimnost, družinske razmere itd. ter s tem omogočile prepoznavo v širšem okolju. Obtoženec ni absolutna javna osebnost, kot pravilno ugotavlja pritožnica, je pa relativna javna osebnost. Relativne javne osebnosti so lahko ljudje, ki so zaradi svojega dela ali ravnanja deležni javnega zanimanja. Obtoženec je bil udeležen v hudi prometni nesreči s pobegom s kraja nesreče. Pisanje o tem dogodku je zagotovo v interesu javnosti. Poleg tega obtoženec dosega rezultate v motošportu, s katerimi je lahko zgled za ljubitelje motorističnega športa, kar ga prav tako opredeljuje kot relativno javno osebnost. Za (relativne) javne osebnosti pa je pravica do posega v zasebnost širša.

Razsodišče ob tem znova poudarja, da mora novinar vedno sam presoditi, katere podatke, ki jih sliši na javni sodni obravnavi, bo objavil oziroma katerih ne bo, ker bi z njimi neupravičeno posegel v zasebnost določene osebe. Razkritje občutljivih podatkov na sodišču ga te odgovornosti ne razvezuje. V opisanem primeru je novinarka po mnenju razsodišča ravnala z zadostno mero etične občutljivosti in se pri objavi podatkov, ki jih je slišala na sodišču, samoomejila.