Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Damijana Žišt, Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc, Manica Janežič Ambrožič, Igor Vobič in Vanja Tekavec (članice in člani), je na seji 3. 9. 2026 v primeru Jana Strniša proti odgovornemu uredniku Silvestru Šurli in novinarju Dejanu Steinbuchu sklenilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Jana Strniša proti Silvester Šurla in Dejan Steinbuch, Reporter
Jana Strniša (v nadaljevanju: pritožnica) je vložila pritožbo na Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju: NČR) zoper Dejana Steinbucha in odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurlo zaradi objave Steinbuchovega zapisa v tedniku Reporter z naslovom In memoriam Ana Jud (1978–2026), ki je bil objavljen 9. aprila 2026 (https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430).
Gre za nekrolog za novinarko Ano Jud, iz katerega razberemo, da je nekaj časa svoje novinarske prispevke objavljala tudi v reviji Reporter. Avtor nekrologa, ki jo je tudi osebno poznal, poleg opisa njenega osebnega in novinarskega značaja ter dela, piše še o njenem zdravstvenem stanju, predvsem duševnem zdravju ter okoliščinah smrti Ane Jud. Omenja tudi njeno primarno družino in mladoletne otroke. Pritožnica navaja, da je Steinbuch pri tem kršil 2., 17., 19., 20., 22., 23., 24. in 25. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks), Šurla pa, da je z objavo kršil 2., 16a., 17. in 19. člen kodeksa.
Dejan Steinbuch naj bi kršil 2. člen, ker je novinarko Jud označil za značajsko težko osebo, ki se ni bila pripravljena zdraviti in je z navedbami o njenem duševnem stanju razžalil njeno dobro ime.
17. člen naj bi kršil, ker navajanje podatkov o osebnem življenju Judove in njenem zdravstvenem stanju ni v interesu širše javnosti.
19. člen naj bi bil kršen, ker gre – zaradi njenega zdravstvenega stanja – za pripadnico ranljive skupine. Judova je bila mati dveh mladoletnih otrok, zato bi za razkrivanje njenih osebnih podatkov morala veljati še večja obzirnost, česar pa avtor spominov nanjo ni upošteval, ampak je javno razkril več njenih zelo občutljivih osebnih podatkov.
20. člen je po mnenju pritožnice avtor kršil, ker se ni izognil podrobnostim glede njenega duševnega zdravja in družinskih okoliščin, ampak jih je pretirano podrobno opisoval.
22. člen naj bi bil kršen, ker je avtor v prispevku razkril njeno domnevno zlorabo oz. travmo iz primarne družine, za kar ni pridobiti soglasja družine.
23. člen je avtor po mnenju pritožnice kršil, ker v prispevku nedvoumno nakazuje na to, da je pokojna Jud storila samomor, za kar ni bilo nobene potrebe.
Steinbuch je mnenju pritožnice kršil tudi 24. člen kodeksa, ker je v prispevku večkrat omenil psihoterapijo, čeprav spomini na Ano Jud nimajo nikakršne povezave s promocijo psihoterapije, s katero se sicer ukvarja novinarjeva žena.
Silvester Šurla je po mnenju pritožnice kršil 2. člen kodeksa, ker je dopustil objavo nekrologa za Ano Jud, v katerem je bilo z navedbami o njenem duševnem stanju razžaljeno njeno dobro ime.
16.a člen naj bi kršil, ker kot odgovorni urednik ni zahteval popravka napake novinarja in je bil prispevek kljub kršitvam objavljen.
17. člen je bil kršen, ker pritožnica sklepa, da v kodeksu zapisani členi veljajo tudi za urednike. Prispevek ob smrti Ane Jud je zapisan senzacionalistično in je z moralno-etičnega vidika izjemno sporen. Gre za zlorabo po smrti, navajanje kopice podatkov o duševnem zdravju, omenjanje samomora, njene primarne družine, travmatičnih izkušenj, mladoletnih otrok, hkrati pa je v prispevku še promocija psihoterapije.
Šurla naj bi kršil tudi 19. člen kodeksa, ker je avtor v prispevku govoril o duševnih boleznih in stiskah ter travmatiziranosti Ane Jud.
Odgovor tednika Reporter:
V imenu tednika Reporter je na pritožbo Jane Strniša odgovoril Marko Medvešek, namestnik odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurle.
Medvešek pravi, da se je odgovorni urednik Šurla strinjal, da Dejan Steinbuch ob tragičnem dogodku, smrti nekdanje novinarske kolegice in prijateljice Ane Jud, napiše nekaj osebnih misli in s tem oriše njeno profesionalno in tudi zasebno življenjsko pot. Zato zapis ni bil klasičen nekrolog, temveč osebni prikaz njenega profesionalnega in zasebnega življenja.
Z objavo ni bilo neupravičeno poseženo v zasebnost, saj je bila Ana Jud absolutna javna osebnost, poleg tega pa je o svojih stiskah, travmah in duševnih težavah sama javno govorila in pisala. O teh težavah so bili seznanjeni tudi njeni bližnji, prijatelji in nekdanji novinarski kolegi.
Medvešek poudarja, da Steinbuch ni postavljal nobene strokovne diagnoze, temveč je kot njen dolgoletni prijatelj opisoval svoj osebni pogled nanjo in svoje doživljanje njene smrti. Oster in neposreden slog zapisa ni žaljiv, temveč je bil blizu tudi pokojni. Zato zapis v Reporterju razumejo kot izraz žalovanja in ohranjanja spomina nanjo, ne kot zlorabo njene smrti.
Reporter tudi zavrača povezovanje zapisa s psihoterapijo: prispevek je ne promovira, ne vsebuje kontaktov ali priporočil izvajalcev. In memoriam torej ni osebno žaljiv, stil pisanja pa je namerno takšen, kakršen je bil blizu tudi pokojni Ani Jud: oster, kritičen in predvsem iskren. Ko umre nekdo, ki je avtorju blizu in namerno uporablja takšen slog, ne moremo govoriti o zlorabi smrti, pač pa o želji po ohranitvi duha pokojnika in spomina nanj, meni Medvešek.
Medvešek še dodaja, da bi pritožbo klinične psihologinje Strniše lahko kdo razumel tudi kot neke vrste maščevanje uredništvu Reporterja, ker se v več kot dve leti trajajoči kampanji ob sprejemanju zakona o psihoterapevtski dejavnosti ni postavilo na stran zdravnikov, ampak je podpiralo predlog prejšnje vlade, ki je – kot prva v zgodovini Slovenije – predlagala ta zakon, ki ga je Državni zbor tudi sprejel.
Piše še, da se odgovorni urednik Silvester Šurla zaveda svoje odgovornosti za objavljeno vsebino in poudarja, da je tudi sam pokojno več let poznal in z njo sodeloval. Zato je ocenil, da je bil osebni spominski zapis primeren način slovesa od nekdanje kolegice, ki je pisala novinarske članke tudi za Reporter.
Uredništvo Reporterja zavrača očitke o žaljivosti, neupravičenem posegu v zasebnost in zlorabi smrti Judove. Novinarskemu častnemu razsodišču predlaga, naj pritožbo zavrne.
Dejan Steinbuch na pritožbo ni odgovoril.