Nenad Donau proti Dejanu Novakoviću, Slovenske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Manica Janežič Ambrožič, Ranka Ivelja, Igor Vobič in Damijana Žišt (članice in člani), je na seji 22. 10. 2026 v primeru Nenad Donau proti Dejanu Novakoviću, v. d. odgovornega urednika Slovenskih novic, odločilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Nenad Donau proti Dejanu Novakoviću, Slovenske novice

Nenad Donau (v nadaljevanju pritožnik) se je pritožil zaradi prispevka »NAPAD NA CIPER Grozljiva eskalacija: Iran je ponoči napadel Evropsko unijo, vojna je že na našem pragu«, ki je bil objavljen 2. 3. 2026 v časopisu Slovenske novice.

Pritožnik je novinarju očital kršitve 1., 4. in 6. člena kodeksa (v nadaljevanju kodeksa).

Pritožnik je kot sporne izpostavil trditve, da je »Iran ponoči napadel Evropsko unijo« in da je »vojna že na našem pragu«. Dejstva pa kažejo, je zapisal, da gre za napad na britansko vojaško bazo RAF Akrotiri na Cipru, ki je del britanskega prekomorskega ozemlja (angl. British Overseas Territory), ni del ozemlja Evropske unije, pripada Združenemu kraljestvu, državi, ki ni članica EU. Takšno poročanje je po njegovem mnenju napačno in zavajajoče, senzacionalistično, izvedeno brez ustrezne preverbe statusa ozemlja. Avtor po pritožnikovem mnenju napačno interpretira dogodek.

V prispevku je zato po njegovem mnenju kršenih več določb kodeksa.

1. člen je novinar kršil, ker da je trditev o napadu na Evropsko unijo materialno neresnična, saj napad ni bil usmerjen proti EU kot politični entiteti, temveč proti britanski vojaški bazi. Napadena vojaška baza je del britanskega prekomorskega ozemlja, ni del ozemlja Evropske unije in pripada Združenemu kraljestvu, ki ni član EU.

4. člen je kršil, ker da ni zagotovil ustrezne geopolitične razlage statusa napadene britanske vojaške baze, ni razlikoval med napadom na vojaški objekt tretje države in napadom na EU, zaradi česar je v prispevku napačno predstavil pravni pomen dogodka. S tem je dogodek interpretiral poenostavljeno, napačno in manipulativno; kršil je dolžnost pravilne interpretacije dogodka in celovitosti obveščanja. Novinar je v prispevku uporabil izraze, kot so »napad na Evropsko unijo« in »vojna je že na našem pragu«, ne da bi preveril status ozemlja in dejansko podlago. Gre za primer senzacionalističnega in manipulativnega poročanja.

6. člen kodeksa je kršil, ker da iz prispevka ni razviden vir informacije.

Po pritožnikovih besedah je avtor v prispevku širil dezinformacije, saj je napačno prikazal naravo dogodka. Javnost je posledično izpostavil širjenju strahu in negotovosti, vplivu na javno mnenje, manipulaciji informacijskega okolja.

V. d. odgovornega urednika Dejan Novaković je odgovoril na pritožbo.

Zapisal je, da avtorjev člankov, podpisanih z inicialkami, na Slovenskih novicah ne razkrivajo. Odgovornost zato prevzema kot v. d. odgovornega urednika.

Glede očitka o kršitvi 1. člena kodeksa pravi, da prispevek vsebuje vse ključne in preverljive informacije o dogodku: jasno je navedeno, da gre za britansko vojaško bazo pod nadzorom Združenega kraljestva, izrecno je vključena izjava, da Republika Ciper ni bila tarča napada, opisani so konkretni dogodki (napad z dronom na vojaški objekt na Cipru). Bralcu niso bile zamolčane bistvene informacije glede statusa napadene lokacije ali narave dogodka. Prispevek torej omogoča pravilno razumevanje dejanskega stanja.

»Vprašanje, ki ga odpira pritožnik, se nanaša predvsem na pravno kvalifikacijo statusa vojaške baze, kar pa presega raven dejanskega poročanja in sodi v domeno strokovnih pravnih interpretacij. Kodeks novinarjev ne zahteva podrobne pravne analize kompleksnih mednarodnopravnih vprašanj, temveč zagotavljanje bistvenih, preverjenih in razumljivih informacij, kar je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno.«

V. d. odgovornega urednika še pojasnjuje, da se je dogodek razvijal hitro in v realnem času, pri čemer so bile informacije »v začetni fazi nujno fragmentarne in predmet sprotnega preverjanja. V takšnih okoliščinah novinarsko poročanje temelji na takrat dostopnih, verodostojnih virih, ob hkratnem prizadevanju za čim hitrejše obveščanje javnosti, kar je v konkretnem primeru tudi bilo zagotovljeno.«

Glede očitane kršitve 4. člena meni, da »formulacija v naslovu predstavlja novinarsko interpretacijo varnostnega dogodka v širšem geopolitičnem kontekstu, saj se je napad zgodil na ozemlju države članice Evropske unije in na infrastrukturi, ki je del širšega varnostnega sistema zahodnih držav. Takšna raba jezika je v novinarski praksi običajna in dopustna tudi zato, ker se naslova članka ne sme obravnavati ločeno, ampak ga je treba brati skupaj s podnaslovom ter kontekstom celega članka. Tako menita tudi ustavno sodišče v zadevi Up-530/14-28, ki se v zvezi z naslovom članka sklicuje tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kania in Kittel proti Poljski, ter višje sodišče v Ljubljani v zadevi Cpg 507 /2006. V tej zadevi je Višje sodišče v Ljubljani zapisalo: ‘Ni namreč logično, do bi povprečni bralec svoje razumevanje sporočila besedila članka omejeval zgolj na besedno zvezo iz naslova, ki že po naravi stvari zaradi splošno znanih omejenih možnosti zapisa v naslovu ne more izražati celotnega sporočila časopisnega članka.’«

Naslov po njegovih besedah zato ne predstavlja dobesedne pravne kvalifikacije dogodka, temveč poenostavljeno in kontekstualno interpretacijo, ki jo vsebina članka ustrezno konkretizira in pojasni. Ključno je, da povprečen bralec ob branju celotnega članka ne more ostati v zmoti glede dejanskega statusa napadene lokacije, saj so te informacije jasno in večkrat navedene.

Glede očitane kršitve 6. člena odgovarja, da so v prispevku na različnih mestih vključeni viri uporabljenih informacij: poročanje Al Jazeere in medija Politico, zapis varnostnega strokovnjaka Klemna Grošlja, zapis komisarke Von der Leyen, fotografije agencije Reuters. V prispevku je kot vir informacij izrecno navedena tudi nemška tiskovna agencijo DPA.

Nazadnje je še poudaril: »Ob tem opozarjamo, da pritožba vsebuje vrednostne sodbe o novinarskem delu (»širjenje strahu in negotovosti, vpliv na javno mnenje, manipulacija informacijskega okolja«), ki presegajo predmet presoje NČR in niso relevantne za ugotavljanje morebitnih kršitev Kodeksa. Poročanje o eskalaciji ni širjenje strahu. Opis nevarnosti ni manipulacija. Na resnost situacije kaže tudi dejstvo, da je predsednica Evropske komisije Von der Leyen takoj po dogodku poklicala ciprskega predsednika Christodoulidesa, ne britanskega premierja Starmerja.«