S. B. proti Domnu Malu, Žurnal24

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju: NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Sonja Merljak Zdovc, Manica Janežič Ambrožič, Ranka Ivelja, Igor Vobič in Damijana Žišt je na seji 22. 10. 2026 v primeru S. B. proti Domnu Malu, Žurnal24, odločilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: kodeks).

Primer: S. B. proti Domnu Malu, Žurnal24

Pritožnica S. B. se je pritožila zaradi članka novinarja Domna Mala z naslovom »Našli moškega, ki je s pištolo pokončal svaka in pobegnil«, ki je bil 2. 2. 2026 objavljen na novičarskem portalu Žurnal24, in vsebinsko povezanega članka, objavljenega v istem mediju naslednji dan, 3. 2. 2026, z naslovom »Sin je želel očeta razorožiti, v prerivanju je dvakrat počilo, en strel je bil usoden«.

NČR zaradi zaščite vpletenih, predvsem mladoletnih otrok in žrtev družinske tragedije, v povzetku pritožbe, odgovoru novinarja in obrazložitvi odločitve ne objavlja vseh podatkov in osebnih imen.

Povzetek pritožbe

Pritožnica je prepričana, da je novinar Domen Mal v omenjenih člankih kršil kodeks, zlasti 17. , 19. in 22. člen, zaradi, kot je zapisala, nedopustnega poseganja v zasebnost, razkrivanja identitete žrtev in svojcev, otrok in družinskega življenja, s čimer je prestopil meje dopustnega poročanja o domnevnem kaznivem dejanju.

Kršitev 17. člena pritožnica utemeljuje s tem, da je v člankih opisano domnevno kaznivo dejanje, »vendar ne ostajata zgolj pri opisu tega dejanja in osumljene osebe, temveč posegata tudi v njeno zasebno življenje in v zasebno življenje njenih otrok, med katerimi so tudi mladoletni«. Piše, da je objavljena tudi fotografija njenega doma in vozila, opisano je domnevno vedenje otrok, navedeno njeno ime, njihovo domnevno prejšnje bivališče ter okoliščine, povezane z domnevnim nasiljem v družini, zaradi katerega naj bi pritožnica in otroci zapustili dom. V člankih je zapisano še, kje naj bi bila pritožnica rojena, kje naj bi bila zaposlena prej in zdaj, kako naj bi se s partnerjem spoznala. S pomočjo objavljenih podatkov o osumljencu pa se je lahko ugotovilo tudi identiteto otrok in nje, ker je v člankih večkrat omenjeno, da je njegova žena.

Novinar je objavil, koliko otrok imata, njihovo starost, kaj so mu povedali sosedi. Sosed mu je na primer razlagal: »Toda potem se je B. čez noč spremenil. Začel se je vseh izogibati, njegovi otroci, vsi zelo pridni, sami odličnjaki, niso več prihajali k nam, le pomahali so lahko.«
Pritožnica našteva še veliko drugih podrobnosti iz besedila člankov: »Kot so ugibali naši sogovorniki, je bil B. morda ljubosumen na ženo, prijetno gospo, rojeno v … , ki je opravila tečaj iz slovenščine in tudi dobila naše državljanstvo.« Nato sledijo točne navedbe o njenih zaposlitvah, o »kresanju isker med zakoncema«, o tem, da je med epidemijo covida-19 zbežala z mlajšima otrokoma »k svojim v … « in da jo je »šele po štirih mesecih prepričal, da se je vrnila«. Sledijo navedbe, kako »so se vsi prisotni razbežali, nekateri kar v nogavicah«, da je bil mladoletni otrok »… le v nogavicah in majici brez rokavov« , da so jim dali »copate in oblačila ter bili vsi skupaj do dveh zjutraj zaklenjeni v kurilnici«.

Pritožnica piše, da so te navedbe »neresnične, nepreverjene oziroma zavajajoče ter pomenijo poseg v najbolj intimno sfero njihovega družinskega življenje«, da objava fotografije in številnih informacij ni bila v javnem interesu in nujna za obveščanje javnosti o obravnavanem dogodku, te objave so po njenem prepričanju neupravičeno in pretirano razkrivale »zasebne okoliščine, še zlasti na škodo (mladoletnih) otrok«. Novinar ni spoštoval pravice posameznikov do zasebnosti, ni se izogibal senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njihove zasebnosti v javnosti, zato je kršil 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, je zapisala pritožnica, ki še navaja, da niso javne osebnosti, zaradi česar bi obstajal večji javni interes, zaradi katerega bi novinar lahko posegel v njihovo zasebnost. Z objavo teh informacij in fotografije je škodil posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. Pritožnica piše, da novinar ni bil obziren pri omembi njenega imena kot žrtve kaznivega dejanja in pri objavi fotografije njihovega doma. »Ravnanje novinarja tako ni bilo skladno z načelom sorazmernosti, ki zahteva, da je poseg v zasebnost omejen na najmanjšo možno mero in da je vsebinsko nujen za razumevanje obravnavane tematike, saj v konkretnem primeru nujnost ni izkazana,« piše pritožnica, ki še dodaja, da so posamezne trditve tudi vsebinsko napačne, s čimer bi bil kršen 1. člen kodeksa, a teh kršitev ne želi podrobneje utemeljevati, saj bi to pomenilo še dodatno razkrivanje okoliščin iz njihovega zasebnega življenja. Trdi pa, da objavljene informacije ne odražajo dejanskega stanja, temveč temeljijo na nepreverjenih, netočnih podatkih, kar še dodatno poglablja poseg v njihove osebnostne pravice ter povzroča škodo njihovi časti, dobremu imenu in zasebnosti. Pritožnica piše, da za objavljanje navedb o zasebnem življenju nje in njenih otrok ni podala nobene privolitve, prav tako pa takšna privolitev ni bila dana s strani njihovega očeta. Prepričana je, da je bil očitni namen objave teh informacij povečanje branosti in senzacionalistična obravnava primera, s tem jim je bila povzročena tudi škoda. V pritožbi je še zapisala, da je bilo v tednu, ko je bil objavljen članek, vlomljeno v njihov dom, s čimer jim je bila povzročena tudi materialna škoda. Zaradi objavljenih osebnih podatkov so prepoznani in se zato v družbi soočajo s stigmatizacijo.

Kršitev 19. člena pritožnica novinarju očita, ker je v obeh člankih objavil fotografijo njihovega doma in vozila ter zapisal besedilo, v katerem je nanizal vrsto osebnih podatkov o njihovi družini. V članku z naslovom »Našli moškega, ki je s pištolo pokončal svaka in pobegnil« opisuje, da naj bi se med zakoncema občasno kresale iskre, da sta se pred epidemijo covida-19 tako sprla, da je zbežala z mlajšima otrokoma k svojim, navedel je tudi kraj, in da jo je partner šele po štirih mesecih prepričal, da se je vrnila. Omenja, kako naj bi njen mladoletni otrok neposredno po dogodku zbežal iz hiše le v nogavicah in majici brez rokavov. Pritožnica trdi, da novinar »ni pokazal zahtevane posebne obzirnosti pri objavi fotografij in poročanju o otrocih in mladoletnikih, s čimer je kršil tudi 19. člena Kodeksa novinarjev Slovenije«, poudarja, da je to »nedopusten poseg v otrokovo zasebnost in dostojanstvo ter presega meje odgovornega in etičnega poročanja«. Novinar po njenem mnenju izpostavlja intimne okoliščine iz življenja mladoletnih oseb, ki niso neposredno povezane z obravnavanim dogodkom. Pritožnica dodaja, da za razkrivanje podatkov o starosti otrok, njihovih osebnih okoliščin ter domnevnih travmatičnih izkušnjah ni nobene podlage in da je objava fotografije njihovega doma povečala možnost prepoznavnosti in identifikacije otrok v lokalnem okolju, »kar pomeni realno tveganje za njihovo varnost in nadaljnjo stigmatizacijo«, s tem pa je bila presežena tudi meja med »dopustnim poročanjem o zadevi v javnem interesu in nedopustnim posegom v zasebnost družinskih članov, zlasti mladoletnih otrok«.

22. člen naj bi novinar kršil, ker neupravičeno navaja osebne podatke nje in njenih otrok, na podlagi katerih jih je mogoče prepoznati oziroma razkriti njihovo identiteto, čeprav je šlo v tem primeru za družinsko tragedijo, ko v skladu z 22. členom novinar ne sme razkriti identitete žrtev in njihovih svojcev, pa tudi identitete storilca, kadar bi s tem razkril identiteto žrtve. Novinar ni pridobil soglasja za razkrivanje identitet mladoletnih, piše pritožnica.

Zaradi opisanih kršitev pritožnica pričakuje takojšen izbris spornih vsebin, prenehanje nadaljnjega poseganja v njihovo zasebnost in razkrivanje njihove identitete.

Pritožnica je ocenila, da zaradi tega, ker je novinar Domen Mal že kršil novinarski kodeks, pritožba na medij ni bila smiselna, zato je pritožbo poslala neposredno na NČR.

Novinar Domen Mal je odgovoril na pritožbo.

Uvodoma obžaluje, ker se pritožnica ni čim prej po objavi obrnila na medij Žurnal24, saj v primerih, ko se posamezniki zaradi njihovega poročanja »čutijo prizadeti«, vedno poskušajo najti rešitev. Meni, da z objavo obravnavanih člankov ni kršil kodeksa novinarjev, a razume prizadetost pritožnice, zato so iz člankov takoj po prejemu pritožbe izbrisali njeno ime, podatke o starosti otrok ter podatke o njenem rojstnem kraju, delovnih izkušnjah pritožnice ter bivališču njene družine. »To bi storili tudi, če bi se obrnila neposredno na nas,« je zapisal. Dodaja še: »Vsi ti podatki bodo sicer zelo verjetno razkriti na sojenju in bodo s tem postali javni.«

O objavi fotografije je napisal, da je to fotografija kraja kaznivega dejanja, ki je povzročilo smrt, in da takšne fotografije mediji dnevno objavljajo. Posneta je bila z javne površine, ne z zasebnega zemljišča, s fotografije ni razvidna registrska oznaka vozila, na njej ni mogoče prepoznati oseb, zato meni, da objava fotografije v nobenem pogledu ni sporna. Ne razume, kako bi bila objava lahko povezana z vlomom, ki naj bi se zgodil v istem tednu,« je še zapisal v odgovoru.

Glede očitkov o kršitvi 22. člena piše, da je 31. januarja prišlo do hudega kaznivega dejanja zoper življenje in telo, posledica tega dejanja je bila smrt. Identiteto domnevnega storilca je razkrila policija, ki je objavila tudi njegovo fotografijo. Podatke o žrtvi je prav tako razkrila policija, ki je razkrila tudi, da je bil v dogodek vpleten (polnoletni) sin domnevnega storilca, ki je očeta poskušal razorožiti. »Novinar torej ni razkril identitete žrtve ali storilca,« je zapisal Mal.

Glede očitane kršitve 19. člena kodeksa je prepričan, da je pri poročanju o otrocih in mladoletnikih pokazal posebno obzirnost, saj je (pred umikom določenih podatkov) objavil zgolj podatek o starosti otrok, poleg tega pa še navedbo soseda, da so bili »vsi zelo pridni, sami odličnjaki«. Da je hčerka po dogodku (tako kot drugi) pobegnila le v nogavicah in majici, po njegovi oceni ne predstavlja neobzirnega poročanja, ki bi bilo lahko opredeljeno kot kršitev kodeksa.

Ko pritožnica novinarju očita kršitev 17. člena kodeksa, novinar ne razume, zakaj objavljeni podatki povzročajo škodo njihovi časti in dobremu imenu, »saj so v članku o njej in njenih otrocih navedene le pozitivne informacije«, da gre za »prijetno gospo«, kar je razumeti, »da je pridna in delavna«, otroci so »zelo pridni in sami odličnjaki«. Trditev, da je šlo za senzacionalizem in večjo branost, zavrača, saj za pritožnico, piše novinar, spornih podatkov niso uporabili v naslovu, s katerim bi lahko potencialno pritegnili več bralcev.

Novinar še pojasnjuje, da obstaja javni interes za objavo podatkov, ker z njimi opozorijo, da lahko do najhujših kaznivih dejanj pride tudi v povsem običajnih družinah, in da je potrebno biti pozoren na nevarnost uživanja alkohola in posedovanja orožja ter nenadne spremembe razpoloženja (»… se je B. čez noč spremenil …«).

V odgovoru novinar obžaluje, da so pritožnica in njeni otroci zaradi objavljenih podatkov prepoznani in da se soočajo s stigmatizacijo. Zato znova poudarja, da bi, če bi najprej pisala mediju, nemudoma ukrepali in sporne podatke izbrisali, hkrati pa je še prepričan, da za prepoznavnost v lokalnem okolju niso ključni podatki, ki so bili objavljeni na spletnem portalu Žurnal24, saj gre za majhno vas, na tem območju pa ima le petnajst prebivalcev priimek B.

V odgovoru je nanizal še prvotne in popravljene navedbe v člankih, v katerih so izbrisali ime pritožnice, še nekatere druge podatke o njej, in starost otrok.