27. 6. 2013

Ksenija Korče proti novinarki Lori Ferko in odgovorni urednici Vesni Humar, Primorske novice


Prispevek Ferko


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Mojca Ramšak, Lea Širok in Nina Jerman (člani), je na seji 5. junija 2013 v primeru Ksenija Korče proti Lori Ferko, novinarki, in Vesni Humar, urednici Primorskih novic, ugotovilo, da novinarka in urednica nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Ksenija Korče proti novinarki Lori Ferko in odgovorni urednici Vesni Humar, Primorske novice

Ksenija Korče (v njenem imenu odvetniška pisarna Šafar in partnerji d.o.o.), poslej pritožnica, je na NČR vložila pritožbo proti Lori Ferko, novinarki Primorskih novic, in Vesni Humar, odgovorni urednici Primorskih novic, poslej PN, zaradi člankov Nova ravnateljica, objavljenega v PN 1. 3. 2013, in Javnost jo lahko plačuje, a o tem ne sme nič vedeti, objavljenega v PN 13. 3. 2013.

Očita jima kršitve 1., 2., 3., 5., 6., 13., 14., 17. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS).

V članku, objavljenem 1. 3. 2013, naj bi novinarka kršila 2., 3., 6., 13., 17. in 18. člen KNS z zapisanimi trditvami »Postojnski vrtec leto dni po aferi s ponarejenim potrdilom«, »izbruhnila afera o ponarejenem potrdilu« in »inšpekcija pozneje ugotovila, da je Korčetova ta dokument ponaredila«. 3. člen, ker ni pridobila odziva pritožnice, 6. člen, ker ni navedla vira informacij, 17. člen zaradi nespoštovanja zasebnosti pritožnice z razkrivanjem osebnih podatkov o kraju bivanja (iz Pivke) ter citiranih »senzacionalističnih navedb«, 18. člen pa, ker ni upoštevala domneve nedolžnosti.

V članku, objavljenem 13. 3. 2013, pa očita pritožnica novinarki kršitev 1., 2., 3., 5., 6., 13., 14., 17. in 18. člena KNS.

2. člen naj bi kršila že z naslovom Javnost lahko plačuje, a o tem ne sme nič vedeti, ki da nekorektno predstavlja podatke in dejstva, saj da obtožuje pritožnico, da naj bi zlorabljala pravice. Ob tem pa, tako pritožnica, javnost ni tista, ki jo plačuje, prav tako pa sodišče o predlogu za izločitev javnosti še ni odločilo, iz naslova pa da je razbrati, da je predlog neutemeljen.

Po pritožničinem mnenju je osebno žaljivo, nepreverjeno in senzacionalistično navedeno, da je pred obravnavo na sodišču (pritožnica namreč toži postojnski vrtec zaradi neupravičene razrešitve) kot razlog za izključitev javnosti navedla zdravstveno stanje pritožnice, ki da je doječa mati, kar je v delovnem pravu zaščitena kategorija, in bi bilo zanjo preveč stresno, če bi razpravo na sodišču spremljali predstavniki javnosti.

Žaljivo in nepreverjeno naj bi bilo tudi zapisano: »S ponaredkom do ravnateljskega nadomestila« (mednaslov) ter: »Po naših neuradnih informacijah naj bi Korčetova v tožbi navedla, da bi morali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v postojnski občini ali v svetu vrtca že v izbirnem postopku kandidatov iz javnega razpisa, objavljenega lani februarja, ugotoviti, da njeno potrdilo ni ustrezalo razpisanim pogojem. Da je Pivčanka listino o pridobljenem nazivu za mentorico ponaredila, se je namreč izvedelo, ko je že nastopila vodstveno funkcijo. Domneve je potrdil Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki je ugotovil, da se je z lažnim dokumentom dokopala do mesta ravnateljice javnega zavoda.«

Žaljiva in nepreverjena naj bi bila tudi zapisana trditev: »Kot ravnateljica je bila sicer razrešena, medtem ko se je s potrdilom ginekologa, da je noseča, izognila odpovedi delovnega razmerja. Korčetova je tako zdaj še na porodniškem dopustu, v tem času pa od države oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje prejema porodniško nadomestilo v višini nekdanje ravnateljske plače, ki naj bi se gibala okoli 2000 evrov mesečno.« Zapisano je po mnenju pritožnice nekorektno in žaljivo predstavljanje dejstev in torej kršitev 2. člena KNS, 3. člen naj bi bila novinarka kršila, ker ni pridobila odziva pritožnice, citirane besedne zveze naj bi bile tudi kršitev 5. člena, ker ni dovolj jasno razvidno, da gre za nepotrjene informacije, in 6. člena, ker ni naveden vir informacij,.

Z besednimi zvezami »listino o pridobljenem nazivu za mentorico ponaredila«, »lažnim dokumentom«, »s ponaredkom do ravnateljskega nadomestila« naj bi bil kršen 18. člen, saj bi morala upoštevati domnevno nedolžnost pritožnice.

Nekorektna naj bi bila tudi informacija o višini porodniškega nadomestila, kar naj bi bila kršitev 2. člena; ker pa ni naveden vir informacij, naj bi bila kršena še 5. in 6. člen.

Pritožnica meni, da je novinarka kršila kodeks, ker da pritožnica ni javna oseba in tudi ne obstaja javni interes, da se izpostavlja njeno ime, predvsem pa njen status doječe matere. Izključitev javnosti z obravnav (v njeni tožbi proti vrtcu Postojna) je v skladu z zakonodajo predlagala že lani julija, pred letošnjo obravnavo 13. 3. 2013 ga je le ponovila, o čemer naj bi bila sodnica novinarko tudi obvestila, česar pa ta ni upoštevala. Po mnenju pritožnice je novinarka predlog in razloge, kar so po njenem mnenju občutljivi osebni podatki, ki bistveno vplivajo na njeno in njenega dojenega otroka zdravstveno stanje, zlorabila v senzacionalistične namene in pritožnico s člankom v javnosti žaljivo predstavila, ne da bi prej pridobila njen odziv, kar predstavlja kršitev 2. člena. Z zapisanim, da je pritožnica doječa mati in Pivčanka, ter s tem, da je predložila potrdilo ginekologa o nosečnosti, naj bi novinarka razkrila pritožničine občutljive osebne podatke in s tem kršila 17. člen, saj da pritožnica ni javna oseba in medijske in javne pozornosti ni vajena.

Po njenem mnenju vzbuja članek pri pravu neveščem bralcu zanjo izredno negativne zaključke, in sicer da je neutemeljeno zahtevala izločitev javnosti, da je ponaredila listino o mentorstvu ter da je bila zakonito razrešena, zdaj pa da se okorišča z 2000 evri mesečno, in ne dopušča pomisleka, da obstaja tudi zgodba pritožnice, da je bila nezakonito razrešena, je nedolžna in očitanega kaznivega dejanja ni storila. To naj bi bila kršitev 18. člena.

Pritožnica trdi, da novinarka tudi v zvezi z objavo drugega članka ni pristopila k njej in se predstavila, ampak je njo in njeno pooblaščenko ob vstopu v zgradbo brez dovoljenja slikala in sliko objavila, s tem pa kršila 13. in 14. člen KNS. Zapisano, da sta pritožnica in odvetnica brez besed odvihrali s sodišča, naj bi bilo potvarjanje dejanskega stanja, saj da je pooblaščenka ob predlogu za izključitev javnosti pred razpravno dvorano navzočim, tudi novinarki, ki se ni predstavila, izjavila da do odločitve sodišča zadeve ne želi komentirati, kar je na njeno izrecno željo izjavil tudi odvetnik postojnskega vrtca, novinarka pa da je napisala le njegov odziv. S tem naj bi bila novinarka kršila 1. člen.

Pritožnica očita novinarki tudi zamolčanje informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, in sicer da je izključno sodišče pristojno za odločanje o kaznivih dejanjih, ne pa Inšpektorat za šolstvo in šport. Prav tako očita kršitev 6. člena, ker ni naveden vir informacij, in 5. člena, ker da so trditve »S ponaredkom do ravnateljskega nadomestila« (mednaslov) in »z lažnim dokumentom dokopala« nepotrjene informacije. Ker se v članku ni izogibala senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju zaupnosti in zasebnosti pritožnice v javnosti ter ni spoštovala načela, da ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, naj bi bila kršila 17. in 18. člen.

Novinarka Lori Ferko zavrača očitane kršitve KNS.

Meni, da ni kršila 2. in 3. člena, saj da članek ni napisan v nekorektnem ali žaljivem tonu.

Navajanje preteklih dogodkov v Vrtcu Postojna, v katere je bila vpletena pritožnica, je bilo po njenem mnenju ključno za razumevanje konteksta. Informacija o razrešitvi pritožnice namreč pojasnjuje, zakaj je morala Občina Postojna ponoviti javni razpis za imenovanje nove ravnateljice vrtca, ki so jo dobili šele s 1. marcem 2013, po slabem letu dni.

Članek po njenem mnenju objektivno povzema ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport, da se je pritožnica na predhodni razpis prijavila s ponarejenim potrdilom o podelitvi naziva mentor. S tem se je strinjal tudi enajstčlanski svet zavoda, ki je na seji po zagovoru pritožnice sprejel odločitev, da prične postopek njene razrešitve. Zato v tem primeru nikakor ne gre za objavljanje neutemeljenih hudih obtožb, pač pa za opis (resničnih) dejstev, pri čemer – tako novinarka – pritožničin odziv za javnost ni relevanten. Tudi navajanje vira informacij po 6. členu KNS ne bi bilo pomembno, saj gre za povzemanje že znanih in javno objavljenih podatkov.

Tudi očitek glede kršitve 17. člena kodeksa zavrača. Pritožnica je namreč maja leta 2011 postala vršilka dolžnosti ravnatelja, marca 2012 pa ravnateljica vrtca kot vzgojno-izobraževalnega zavoda ter s tem javna uslužbenka oziroma javna osebnost, ki upravlja z javnimi sredstvi, torej davkoplačevalskim denarjem. Ne nazadnje pa je v vlogi pedagoškega vodje skrbela za organizacijo vrtca s 600 otroki in 100 zaposlenimi in v tej funkciji v preteklosti javno nastopala na različnih prireditvah ter v medijih predstavljala projekte vrtca. Novinarkino poročanje se nanaša le na njeno funkcijo in delovanje v javnem zavodu ter je v javnem interesu.

Tudi podatek, da pritožnica prebiva v Pivki, ne more biti razkrivanje občutljivega podatka, saj je bil javno objavljen že 13. 3. 2012 na seji občinskega sveta v Postojni, dostopen je tudi na spletu.

Novinarka meni, da ni kršila 18. člena kodeksa, ker članek ne temelji na sodni obravnavi, ampak upošteva ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport, da je pritožnica ponaredila dokument o podelitvi naziva mentor, zaradi česar je bila tudi razrešena.

Novinarka zavrača tudi očitane kršitve v članku z naslovom »Javnost jo lahko plačuje, a o tem ne sme nič vedeti«.

Zavrača očitek o kršitvi 2. člena, saj da članek ni napisan v nekorektnem ali žaljivem tonu. Tudi naslov ni nekorekten, saj ne obtožuje pritožnice zlorabe pravic, ne nakazuje, da je pritožničin predlog za izločitev javnosti neutemeljen, ampak nakazuje namero pritožnice, da javnost preko medijev ne bi spremljala sodnih obravnav in izvedela podrobnosti pravdnega postopka, v katerem sicer zahteva vrnitev statusa javne uslužbenke, medtem pa v času porodniškega dopusta prejema nadomestilo v višini plače ravnateljice.

Ne soglaša tudi z navedbami pritožnice, da je javnost ne plačuje, in zato tudi ne s kršitvijo zasebnosti in 17. člena. Delovno mesto ravnatelja vrtca sodi v javni sektor, ki ga financira država. Torej gre za davkoplačevalski denar. Pritožnica je, pravi, glede na prejemanje porodniškega nadomestila za funkcijo ravnateljice vrtca in glede na dejstvo, da na delovnem sodišču s tožbo zahteva nazaj isto zaposlitev, še vedno v vlogi javne uslužbenke (javne osebnosti), zato je pisanje o tem v javnem interesu.

Tudi podatki o pritožničini nosečnosti so že bili javno objavljeni, saj je pritožnica svojo nosečnost sama razkrila v nagovoru sveta postojnskega vrtca.

Novinarka je prepričana, da tudi navedba, da je pritožničina listina o mentorstvu ponarejena oziroma lažna, ni nekorektna in žaljiva, ampak objektivno povzema ugotovitve Inšpektorata za šolstvo in šport, zato ni kršila 2. člena KNS.

Enako meni o navedbi, da je na neizpeljivost odpovednega postopka vplivalo potrdilo o nosečnosti, zaradi česar pritožnica še vedno prejema nadomestilo v višini 2000 evrov.

Novinarka zavrača tudi očitke o kršitvi 5. in 6. člena, saj da gre za preverjene in potrjene informacije, ki temeljijo na dokumentaciji, vendar vira zaradi zaupanja in interesa sodne obravnave ne navaja.

Tudi 3. člena po svojem prepričanju ni kršila, saj je od pritožnice želela informacije glede tožbe na delovnem sodišču že 11. 3. 2013, ko jo je poklicala po telefonu (na domači naslov). Osebi, ki se je oglasila, se je novinarka predstavila kot novinarka in želela govoriti s pritožnico, a je dobila odgovor, da je ni doma. Oseba novinarki tudi ni želela posredovati telefonske številke pritožničinega mobilnega telefona, ji je pa novinarka povedala, da bo prihodnji dan prisotna na obravnavi v Kopru, in izrazila upanje, da ji bo pritožnica takrat dala kakšno informacijo o vloženi tožbi.

Poleg tega se je, kot navaja, ob vstopu v razpravno dvorano na vprašanje sodnice pred vsemi navzočimi identificirala kot novinarka Primorskih novic. Po neuspešnem poravnalnem naroku je med odmorom (do prvega naroka za glavno obravnavo) na hodniku sodišča pritožnico (posredno preko njene zagovornice iz Odvetniške pisarne Šafar in partnerjih) vprašala, ali ju lahko pozneje prosi za izjavo, kar sta odklonili.

Ponovno je poskusila pridobiti izjavo po končanem prvem naroku, ju počakala pred stavbo sodišča, vendar sta »brez besed odvihrali s sodišča«.

Tudi kršitev 13. in 14. člena KSN zanika, saj da je pritožnico in njeno zagovornico fotografirala na javnem kraju, čemur omenjeni osebi nista nasprotovali, kar razume kot tiho privolitev.

Zavrača tudi kršitev 18. člena, saj da besedne zveze »listino o pridobljenem nazivu za mentorico ponaredila«, »lažnim dokumentom«, »s ponaredkom do ravnateljskega nadomestila« ne temeljijo na omenjenem sodnem postopku zaradi domnevno nezakonitega postopka razrešitve z mesta ravnateljice, ki poteka pred delovnim sodiščem v Kopru in v katerem se ne ugotavlja pristnost potrdila o mentorstvu, ampak upoštevajo ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport.

SKLEP:

Novinarka Lori Ferko kot avtorica člankov in Vesna Humar kot odgovorna urednica PN nista kršili 1., 2., 3., 5., 6., 13., 14., 17. in 18. člena KNS.

Obrazložitev:

I.

V članku Nova ravnateljica pritožnica utemeljuje samo domnevne kršitve 3., 6., 17. in 18. člena KNS, ne pa tudi 2. in 13. člena, katerih kršitev prav tako očita novinarki, zato NČR o kršitvi teh dveh členov ni razsojalo.

NČR ugotavlja, da članek Nova ravnateljica samo povzema ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport, da se je pritožnica prijavila na razpis za ravnateljico s ponarejenim dokumentom, zaradi česar jo je svet zavoda razrešil. Ker gre le ugotovitve inšpektorata, ki jih pritožnica v preteklosti ni ovrgla, ne gre za neutemeljene hude obtožbe, za katere bi morala novinarka ponovno pridobiti odziv pritožnice, zato NČR meni, da ni kršila 3. člena. Zaradi istih razlogov – povzemanje znanih dejstev – tudi ne gre za kršitev 6. člena.

Pritožnica očita novinarki kršitev 17. člena zaradi »nespoštovanja zasebnosti pritožnice«, saj da je z navedbo, da je iz Pivke, razkrila njene občutljive osebne podatke. NČR je odločilo, da 16. člen ni bil kršen, ker meni, da podatek o kraju bivanja ni občutljiv osebni podatek, saj je bil javno objavljen na seji občinskega sveta v Postojni, ni ga pa NČR našlo na spletu, čeprav novinarka trdi, da je tam dostopen. Novinarka je poročala le o pritožničini funkciji, ne pa o njenem zasebnem življenju, kolikor to ni bilo povezano s funkcijo. Pritožnica je kot ravnateljica javne ustanove javna osebnost, ki upravlja z javnimi sredstvi, zato je informacija o njenem delovanju v javnem interesu.

NČR tudi meni, da novinarka ni kršila 18. člena kodeksa, ker ne poroča o sodni obravnavi, pri čemer bi morala upoštevati domnevo nedolžnosti, ampak ponovi le že znane ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport. Ugotovitve inšpektorja so namreč, da v evidencah ministrstva pritožničinega imena nimajo, da je pridobila naziv mentor šele leta 2009, ne pa 2006, kot je datum na njenem dokumentu, v katerem se sklicuje na zakon, ki je začel veljati leto dni po izdaji dokumenta, in da je pod dokumentom podpisana oseba, ki tedaj ni imela ministrovega pooblastila za odločanje o upravnih postopkih. Ko je Korčetova leta 2012 kandidirala za mesto ravnateljice vrtca, je bil eden od pogojev, da mora imeti kandidat najmanj pet let naziv mentor.


II.

Tudi v članku Javnost jo lahko plačuje, a o tem ne sme nič vedeti NČR ni ugotovilo kršitev KNS.

Po mnenju NČR članek ni napisan v nekorektnem ali žaljivem tonu. Tudi v naslovu po mnenju NČR novinarka ne obtožuje pritožnice zlorabe pravic in ne nakazuje, da je njen predlog za izločitev javnosti neutemeljen, ampak le sporoča, kar je res, da pritožnica ne želi na sojenju prisotnosti javnosti, čeprav je javna uslužbenka. Tudi plačo ravnateljice oziroma nadomestilo v ustrezni višini v času porodniškega dopusta še prejema. Pritožnica se sklicuje, da je ne plačuje javnost, kar je nenavadno, saj sodi vrtec v javni sektor, gre torej za proračunsko porabo, za davkoplačevalski denar in za javni interes. Zato NČR meni, da novinarka ni kršila 2. člena KNS.

NČR meni, da navajanje razloga za izključitev javnosti (doječa mati), čeprav je v delovnem pravu zaščitena kategorija, ni bilo »osebno žaljivo, nepreverjeno in senzacionalistično«, zato v tem ni prepoznalo kršitve 2. člena. Žaljivosti in nepreverjenosti, s tem pa kršitve 2. člena KNS, tudi ni prepoznalo v navedbi, da je prišla Korčetova do ravnateljskega nadomestila s ponaredkom, da naj bi po neuradnih informacijah v tožbi navedla, da bi morali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v postojnski občini ali v svetu vrtca že v izbirnem postopku kandidatov ugotoviti, da je potrdilo ponaredila, da se je s potrdilom o nosečnosti izognila odpovedi delovnega razmerja in da prejema porodniško nadomestilo okoli 2000 evrov mesečno. Ker so zapisane stvari znane že od marca 2012, NČR meni, da odziv pritožnice, čeprav so dejstva zanjo neprijetna, ni bil potreben, zato novinarka ni kršila 3. člena. V istih trditvah tudi ni kršila 5. člena, ker je razvidno, kdaj gre za nepotrjene informacije, in tudi ne 6. člena, ker je naveden »po naših neuradnih informacijah«, pri tem pa ne gre za informacijo, ki bi bila obremenjujoča za pritožnico, ampak za informacijo, da je doječa mati, na kar lahko vsakdo sklepa, saj je na porodniškem dopustu.

Z besednimi zvezami »listino o pridobljenem nazivu za mentorico ponaredila«, »lažnim dokumentom«, »s ponaredkom do ravnateljskega nadomestila« pa po mnenju NČR ni kršila 18. člena, ker ni poročala o sodnem postopku.

Tudi z navedbo višine porodniškega nadomestila ni kršila 2. člena, saj je lahko le v višini njene nekdanje plače, torej ravnateljske, katere višino novinarka opredeli »ki naj bi se gibala okoli dva tisoč evrov mesečno«. Pritožnica ne napiše, kolikšno je njeno nadomestilo, ga je pa mogoče približno izračunati glede na plačo ravnateljice, plače vodstvenih javnih uslužbencev pa so javne. Zato tudi 6. člen ni bil kršen.

17. člen KNS nalaga novinarju, da spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju zasebnosti v javnosti. NČR meni, da novinarka z ugotovitvami o ponaredbi dokumenta in o višini porodniškega nadomestila ni kršila tega člena, saj ne gre za občutljive osebne podatke, ampak informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije pritožnice.

Po mnenju NČR z zapisom, da sta pritožnica in odvetnica brez besed odvihrali s sodišča, ni kršila 1. člena KNS, saj novinarka trdi, da ju je v odmoru po neuspeli poravnavi na sodišču vprašala, ali ju lahko pozneje prosi za izjavo, kar sta odklonili. Novinarka je tudi pred obravnavo poskušala pridobiti informacijo, saj je podrobno opisala svoja preverljiva prizadevanja. Zato novinarka tudi ni kršila 3. člena. 14. člena ni kršila, ker pritožnica fotografiranju na javnem mestu ni nasprotovala, kar je novinarka upravičeno razumela kot tiho privolitev. 13. člena ni kršila, ker pritožnici ni prikrivala, da je novinarka, predstavila je tudi namen zbiranja podatkov. 6. člena ni kršila, ker je zapisala znana dejstva, iz istega razloga tudi ni kršila 5. člena. Po mnenju NČR novinarka ni senzacionalistično in neupravičeno razkrivala zaupnosti in zasebnosti pritožnice v javnosti ter ni kršila spoštovanja domnevne nedolžnosti, s tem pa ni kršila 17. člena. 18. člena ni kršila, ker ni poročala o sodnem postopku, ugotovitve inšpektorata pa so dokončne.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 19. junija 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb