7. 10. 2013

Družba Medgen d.o.o., zanjo odvetniška pisarna Matej Erjavec, proti novinarju POP TV Juretu Bračku

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nina Jerman, Nada Ravter, Vasja Jager in Lea Širok (člani), je na seji 24. septembra 2013 v primeru družba Medgen d.o.o. proti Juretu Bračku (POP TV) ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Družba Medgen d.o.o., zanjo odvetniška pisarna Matej Erjavec, proti novinarju POP TV Juretu Bračku

Pritožnik meni, da so bile pri poročanju POP TV in njenega spletnega portala 24ur.com v video in spletnem prispevku z naslovom »Tudi primer Peterlin brez sankcij? » 5. 3. 2013 v povezavi s prispevkom »Gre za nedopustno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem?«, objavljenim 17. 1. 2013, kršeni 1., 2., 3., 4., 5., 13., 17. in 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Avtor obeh prispevkov, za katera pritožnik meni, da sta bila neresnična in zavajajoča, je bil novinar Jure Bračko. Pravni zastopnik pritožnika priznava, da je zamudil rok za pritožbo na prispevek, objavljen 17. januarja, vendar meni, da je ta, nanj se sklicuje tudi novinar, bistven za razumevanje drugega prispevka, objavljenega marca. V za pritožnika spornem video prispevku »Tudi Peterlin brez sankcij?« novinar trdi, da naj bi »15. januarja razkrili prve nepravilnosti Boruta Peterlina, ki je pisno, tako kot vodstvo klinike, zanikal kakršnokoli sodelovanje s podjetjem Medgen d.o.o.«, na spletni strani 24ur.com pa povzema prejšnje dogajanje: »Po 50 dneh, ko smo razkrili, da se eden od najuglednejših genetikov pri nas Borut Peterlin dogovarjal za zasebno podjetje in vodil konkurenčne posle ter zanje mimo vednosti UKCLJ opravljal storitve, klinični center še vedno ni uspel končati revizije. Namesto tega vodstvo pred kamero ne želi.« Kljub temu, da je družba Medgen na uredništvo po objavi prispevka »Gre za nedopustno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem« naslovila obširen popravek, v katerem je po mnenju pritožnika, »ovrgla neresnično in zavajajoče poročanje novinarja, je ta, kot piše pritožnik, še naprej v prispevku 5. marca 2013 Medgen senzacionalistično predstavljal kot negativno in nekakšno koruptivno družbo, pojasnila v popravku pa v celoti prezrl.

Pritožnik trdi, da je novinar kodeks kršil še v 8 prispevkih od januarja do marca 2013 – vendar navaja zgolj njihove naslove datume in oddaje, ne dopolni pa, s katerimi trditvami in katere člene je prekršil v zvezi z njimi. Pritožnik meni, da so kršitve še hujše, ker je novinar kljub zahtevi za objavo popravka, v kateri so bile stvari temeljito pojasnjene, nadaljeval z enakimi trditvami.

Medgenov pravni zastopnik še opozarja, da zaključno poročilo revizije v Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko (KIMG), ki ga je opravila notranja revizijska služba UKC, nedvoumno ugotavlja, da je »revizijski pregled pokazal, da v zvezi s preiskavami za ugotavljanje Downovega sindroma , ki jih je izvajal Medgen v letu 2012, UKCLJ ni bil oškodovan«.

Poleg tega pritožnik trdi, da po njihovem vedenju obstaja denarni tok med konkurentom, družbo genEplanet d.o.o., ki je letos ( namesto Medgena) postala ekskluzivni zastopnik za prodajo krvnih testov, ki jih opravlja kitajsko podjetje BGI, in novinarjem Juretom Bračkom (oziroma njegovim s.p.-jem), kar da kaže na očiten konflikt interesov in nakazuje novinarjev motiv pri takem obravnavanju Medgena. Predlaga, naj NČR o tem od Jureta Bračka zahteva pojasnila.

Na poziv NČR pritožniku, naj pritožbo dopolni tako, da bo zadevala samo prispevek, za katerega Medgen ni zamudil roka pritožbe, je pravni zastopnik pritožbo dopolnil. V dopolnilu znova meni, da je treba prispevek 17. 1. 2013 obravnavati skupaj in v kontekstu objave spornega prispevka 5. marca 2013, saj gre za kontinuirano diskreditirajoče objavljanje prispevkov, v katerih se novinar sklicuje na predhodne. Pritožnik trdi, da sicer pozna pravilo 45-dnevnega roka od objave prispevka, vendar je v tem primeru treba posebej upoštevati, da se je tudi novinar sam skliceval na svoje predhodne objave. Zaradi narave poročanja novinarja po načelu »follow-up story zadeve ni mogoče obravnavati, ne da bi celovito upoštevali vse objavljene prispevke. Tako pritožnik poleg navedenega v prvem predlogu (4. 4. 2013) Juretu Bračku očita še naslednje kršitve kodeksa: kršitev 3. člena KNS, saj novinar ni pridobil odziva pritožnika, čeprav ga je omenjal v kontekstu domnevno spornega poslovanja z Borutom Peterlinom, kar naj bi bilo predmet revizije UKCLJ, kršitev 4. člena, ker je novinar v tem prispevku zamolčal vsa pojasnila in informacije, ki mu jih je podal pritožnik, in to kljub temu, da gre za podatke, ki so ključni za razumevanje teme ter kršitev 1. člena KNS, ker je – kljub vsem pojasnilom pritožnika – še naprej podajal neresnične informacije, s čimer je kršil dolžnost, da se pri poročanju izogiba napakam.

Novinar Jure Bračko je na pritožbo odgovoril. Najprej opozarja, da pritožnik Medgen in UKCLJ prijavo gradita na izsledkih Zaključnega poročila revizije Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, ki pa je bilo javnosti predstavljeno dva dni po objavljenem prispevku. Poročilo je bilo sicer morda res izdelano že na dan objave prispevka, 5. marca, a je bilo javnosti predstavljeno dva dni kasneje, torej 7. marca. Pritožnik zavajajoče trdi, da je poročilo ugotovilo, da UKCLJ ni bil oškodovan, s čemer, da so v celoti zavrnjeni novinarjevi očitki. Stvar je bolj kompleksna, pravi Bračko. UKCLJ ni mogel biti oškodovan, saj tega posla sploh ni opravljal, poročilo pa ni ugotavljalo, kakšen bi bil zaslužek, če se UKCLJ (na predlog dr. Peterlina in mimo vodstva kliničnega centra) ne bi odločil, da te storitve ne bo opravljal. S tem je namreč prepustil posel edinemu ponudniku – Medgenu. Povod za poročanje pa so bili dokumenti, ki jih je hranilo uredništvo in so potrjevali, da je Medgen kitajskemu inštitutu predstavil prav dr. Borut Peterlin in se v njegovem imenu tudi pogovarjal o poslih. Že zaradi korektnosti pa bi prijavitelj lahko zapisal, da je isto poročilo tudi ugotovilo, da se:«… dokumentacija pri sprejemanju vzorcev ni dosledno evidentirala« in da »glavna sestra in izvajalec laboratorijskega dela nista znala pojasniti, kdo in zakaj je dal takšna navodila o evidentiranju in hrambi dokumentacije«. Za obračun storitev pa je bil odgovoren predstojnik inštituta, torej dr. Peterlin. To je pomembno, saj je UKCLJ v poročilu poskušal predstaviti, da so posli z Medgenom potekali na podlagi naročilnic, čeprav je dokumentacija o tem nepopolna. Pri tem pa sta UKCLJ in dr. Peterlin najprej novinarjem dejala, da sodelovanja z Medgenom ni bilo. Po novinarskem razkritju pa je UKCLJ povsem spremenil zgodbo. Direktorica Medgena gospa Brezigar je, pravi novinar, ves čas oteževala delo s svojim neodzivanjem na novinarske prošnje po komentarju. Ob tem v dokaz prilaga tudi enega od njenih odgovorov po elektronski pošti, ki potrjujejo njegovo trditev.

Na konkretne očitke pa novinar odgovarja takole: ni kršil 1. člena kodeksa, ker so bile vse informacija preverjene. Poleg tega pa v pritožbi sploh ni jasno, katere informacija naj bi bila nepreverjena. Prepričan je tudi, da v prispevku ni predstavljal podatkov in dejstev osebno žaljivo, sploh pa predlagatelj ni pojasnil, kaj natanko naj bi bilo v prispevku osebno žaljivo. Kot novinar je pridobil odzive vseh, na katere se prispevki nanašajo. Na številne klice in vprašanja pa omenjeni niso vselej želeli odgovarjati. Zato meni, da 3. člena ni kršil. Prav tako misli, da ni kršil 4. člena kodeksa, saj ni zamolčal ključnih informacij. Vse, ki so bile predstavljene, so temeljile na dokumentih, odgovorih odgovornih, pisnih odgovorih UKC ter notranjih informacijah »off the record«. Na Medgen in dr. Peterlina pa se v prispevku 5. 3. 2013 neposredno nanaša samo ena poved: »15. januarja smo razkrili prve nepravilnosti Boruta Peterlina, ki je pisno, tako kot vodstvo klinike, zanikal kakršnokoli sodelovanje s podjetjem Medgen.« Gre za potrjene informacije, ki so jih novinarji dobili tako od dr. Peterlina kot UKCLJ – sama sta torej informacije potrdila, zdaj pa naj bi nenadoma postale nepotrjene. Izkazalo se je sicer, da so bili ti odgovori obeh strani neresnični. Torej kršitve 5. člena ne more biti. Očitek, da udeležencem ni pojasnil namena zbiranj podatkov, s čemer naj bi kršil 13. člen, novinar zavrača, češ da je dr. Peterlinu pojasnil, da ga zanimajo neinvazivni testi za odkrivanje Downovega sindroma, ki potekajo prek kitajske BGI; ni pa mu pred pogovorom v celoti razkril vseh vprašanj, kar pa kot novinar tudi ni dolžan storiti. Sicer pa jih je dr. Peterlin celo sam napotil na Medgen. Zavrača očitek o kršitvi 17. člena; pravi, da poročanje ni bilo senzacionalistično. Prav tako novinar trdi, da ni bil v nikakršnem konfliktu interesov. To, da mu pritožnik očita, da naj bi delal za korist drugega zasebnega ponudnika, je po njegovem paradoks, saj je imela serija prispevkov jasno sporočilo, da bi klinični center lahko z BGI sodeloval neposredno in da za to delo ne potrebuje zasebnih posrednikov.

SKLEP:

Novinar POP TV Jure Bračko ni kršil 1., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR načeloma ne obravnava pritožb o prispevkih, ki so bili objavljeni več kot 45 dni pred vložitvijo pritožbe. Ker pa se novinar sklicuje na svoj prispevek iz januarja, je upoštevalo tiste tedanje trditve, ki so v neposredni povezavi s prispevkom, ki je predmet pravočasno vložene pritožbe – torej vprašanja domnevnih nepravilnosti v razmerju med družbo Medgen in zdravnikom dr. Borutom Peterlinom.

Kljub pozivu NČR pritožnik ni ustrezno dopolnil niti pritožbe o prispevku 5. marca, saj iz dopolnitve znova ni razvidno, s katerimi citati naj bi novinar v prispevku 5. 3. 2013 kršil 1., 3. in 4. člen kodeksa, kar mu v tej dopolnitvi po novem očita pritožnik, zato je NČR dopolnitev štelo kot edino pritožbo v tem primeru, pri tem pa obravnavalo zgolj tiste dele prispevka 5. marca 2013, kjer je pritožnikov namen nedvoumen in kljub pomanjkljivemu navajanju jasen. Očitke na račun prispevka, pri katerem je pritožnik zamudil rok za pritožbo, je zavrglo. Prav tako ni upoštevalo novinarjevih pojasnil o kršitvi 13. in 17. člena kodeksa, saj so ta postala zato, ker se je NČR odločilo obravnavati zgolj dopolnjeno pritožbo, v kateri kršitve teh dveh členov niso omenjene, brezpredmetna.

NČR je potemtakem v prispevku obravnavalo zgolj trditev: »15. januarja smo razkrili prve nepravilnosti Boruta Peterlina, ki je pisno, tako kot vodstvo klinike, zanikal kakršnokoli sodelovanje s podjetjem Medgen«, pa tudi informacije o tem, da je direktor UKC LJ dr. Peterlina suspendiral in da v kratkem pričakujejo sklepe interne revizijske komisije UKC LJ v Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko. Opredeljevalo se je o tem, ali je imel novinar za trditve v prispevku 17. januarja dovolj opore v dokumentih in poizvedbah, da je lahko v prispevku 5. 3. 2013 govoril o razkritih nepravilnostih Boruta Peterlina. V razsodbi v zadevi UKC LJ proti Juretu Bračku, ki jo je NČR objavilo 9. julija 2013, je razsodišče že ugotovilo, da je imel novinar ustrezne podlage za trditev, da se je prof. dr. Peterlin s kitajskim BGI dogovarjal za ceno za Medgen, čeprav kot uslužbenec UKC za to ni imel nobenega formalnega razloga. Poskus Peterlinovega zniževanja cene so novinarju v korespondenci pri BGI tudi potrdili. NČR je tedaj zapisalo: »Dogovarjanje za ceno pa seveda tudi pomeni, da je šlo za posel Medgena, pri katerem NČR sprejema kot verjetno dejstvo, da je poskušal dr. Peterlin doseči ugodnejšo ceno predvsem za samoplačnice, ne da bi se osebno okoristil. Da je šlo za osebno okoriščanje, pa novinar v obeh prispevkih niti ne trdi. Kot tudi ne trdi, da je šlo za nenamensko rabo denarja, in s tem za oškodovanje UKC, ali prek tega za kaznivo dejanje…. NČR sicer meni, da ni toliko pomembno, ali je dr. Peterlin pisma kitajskemu BGI pošiljal med delovnim časom, kot pa vprašanje, zakaj ni kot vodja kliničnega inštituta za medicinsko genetiko zagovarjal možnosti, da bi teste opravljali znotraj kliničnega centra. Pripravo vzorcev za Kitajce je opravljal Medgen. Da bi jih lahko v obstoječi ureditvi kljub temu, da jih zdravstveno zavarovanje ne plačuje, opravil tudi UKC, se je izkazalo v 19 primerih, ko je bilo to, na podlagi naročilnic Medgena, vseeno opravljeno v kliničnem centru. »Take« nepravilnosti«, kot to imenuje novinar v prispevku 5. 3. 2013, niso nujno kaznivo dejanje, so pa gotovo odmik od ustaljenega in moralno povsem nespornega početja. Zato NČR meni, da je novinar upravičeno uporabil izraz nepravilnosti. S tem postajajo brezpredmetni tudi očitki kršitev v naslednji objavi na spletnem portalu 24ur.com istega dne, kot je bil objavljen video prispevek na POP TV. »…Po 50 dneh, ko smo razkrili, da se je eden od najuglednejših genetikov pri nas Borut Peterlin dogovarjal za zasebno podjetje in vodil konkurenčne posle ter zanje mimo vednosti UKC opravljal storitve, klinični center še vedno ni uspel končati revizije. Namesto tega vodstvo pred kamero ne želi.« Novinar je imel za to besedilo ustrezna dokazila, da je lahko verjel, da so njegovi navedki točni, kakor je NČR odločilo v že citirani razsodbi z 9. julija 2013. NČR, ki je v tem primeru striktno obravnavalo zgolj trditve v prispevkih (spletnem in televizijskem) 5. marca, ne pa tudi predhodnih, se ne strinja s pritožnikom, da je s tem v prispevku Bračko »še naprej načrtno podajal neresnične informacije«. To, da sta dr. Peterlin in UKC LJ sprva zatrjevala, da sodelovanja med Medgenom in njima ni, kasnejše popravljanje UKC LJ in dr. Peterlina, da ni šlo za osebno, ampak za dogovorjeno sodelovanje, ni uspelo zamajati trdnosti novinarjeve trditve o sodelovanju. Pav tako razsodišče ni našlo nič nepreverjenega in spornega v trditvi, da je direktor UKC do razglasitev sklepov interne revizijske komisije dr. Peterlina suspendiral in da informacije o teh sklepih še pričakujejo, saj se je izkazala kot resnična. Torej kršitve 1. člena v obeh primerih ni bilo. NČR je tudi odločilo, da novinar v prispevku »Tudi primer Peterlin brez sankcij« ni kršil 3. člena kodeksa, saj ni obtoževal, kaj šele hudo obtožil družbe, zaradi česar bi moral pri njej iskati odziv. Po ugotovitvah NČR v marčevskem prispevku novinar Medgen-a ni »predstavljal kot negativno in nekakšno koruptivno družbo », kakor neupravičeno trdi pritožnik. NČR ni jasno, katere informacije naj bi novinar še zamolčal, saj Medgen v prispevku nastopa mimogrede, ker se avtor zaradi primerjave o ravnanju UKCLJ v takih primerih večino časa ukvarja s primerom Bojane Žvan, na katerega je opozorila protikorupcijska komisija in pri katerem ista notranjerevizijska komisija kliničnega centra tedaj ni dokončala dela. Zaradi navedenega po mnenju NČR kršitve 4. člena ni bilo.

NČR se strinja z novinarjem, da iz vseh njegovih prispevkov izhaja zgolj misel, da bi UKCLJ lahko vse raziskave opravil sam, brez posrednikov in nikjer ni niti najmanjšega avtorjevega namiga, da bi utegnil biti kak drug zasebni posrednik boljši od Medgena. Prispevki so torej vsi usmerjeni v prepričanje, da bi bilo bolje, če posrednikov sploh ne bi bilo. Zato je očitek o novinarjevem konfliktu interesov neutemeljen.

Kot je bilo že omenjeno, razsodišče ni razsojalo o domnevnih konkretnih kršitvah kodeksa v prispevku »Gre za nedopustno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem?«, ker je pravni zastopnik Medgena zamudil rok za pritožbo. Prav tako ni odločalo o drugih zapisih na spletnem portalu, saj se na posamezna besedila pritožnik konkretno ni pritožil.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 27. septembra 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb