Dimnikarstvo Dovrtel d. o. o. proti novinarki Marjani Hanc (Delo)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Nina Jerman, Vasja Jager, Mario Belovič in Lea Širok, je na sejah 8. in 22. oktobra 2013 v primeru Dimnikarstvo Dovrtel d. o. o. proti novinarki Marjani Hanc (Delo) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Proti stališču so glasovali Gojko Bervar, Ranka Ivelja, Lea Širok in Davorin Koron.

Primer: Dimnikarstvo Dovrtel d. o. o. proti novinarki Marjani Hanc (Delo)

Dimnikarstvo Dovrtel d. o. o. je vložilo pritožbo na NČR, v kateri očita novinarki Marjani Hanc, da je z objavo članka z naslovom Dimnikarji hočejo od občine dva milijona evrov, objavljenega 30. aprila 2013 v Delu, kršila 3., 6. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Po njihovem prepričanju je s člankom zavajala bralce in blatila ugled podjetja Dimnikarstvo Dovrtel d. o. o.

Novinarka naj bi kršila 3. člen (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.), 3. člen naj bi po mnenju pritožnika kršila, ker ni pridobila odziva niti od predstavnika družbe niti od odgovorne osebe, čeprav gre po njihovem mnenju za hude obtožbe.

Ker v članku ni navedla vira informacij, naj bi bila kršila 6. člen (Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije.), 18. člen (Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.) pa, ker pri poročanju o predkazenskem postopku ni upoštevala pravila domneve nedolžnosti. Zadnji odstavek, pravijo v pritožbi, je napisala tako, da je o domnevnih kaznivih dejanjih poročala v trdilni obliki, kot da gre za dokazana kazniva dejanja, in sugerirajo, da bi bilo v skladu s kodeksom ustrezneje uporabiti pogojnik. Trdilna oblika ob odsotnosti odziva družbe in navajanje zagrožene kazni po njihovem mnenju zavajata v prepričanje, da so bila kazniva dejanja dokazano storjena.

Novinarka je na pritožbo odgovorila. Po njenem ugotovitve kriminalistov, ki jih ob koncu preiskave pošljejo medijem z namenom, da se objavijo, niso blatenje ugleda. Meni, da je korektno poročala, saj da je dejstvo, da gre za predkazenski postopek, jasno že iz podnaslova Ovadba za 124 kaznivih dejanj. Pojem ovadba namreč pomeni naznanilo državnemu tožilstvu o izvršenem kaznivem dejanju, kar pomeni, da predstavlja začetek predkazenskega postopka.

Na očitke o kršitvah posameznih členov ni odgovarjala, ampak jih je združila v odgovor, da je v članku napisala, da so »Dimnikarstvo Dovrtel zaradi sumov nepravilnosti pri izvajanju nalog iz koncesije preiskovali kriminalisti in da so konec marca podjetje ovadili«, iz česar da jasno izhaja, da so kriminalisti preiskovali Dimnikarstvo Dovrtel ter da je bila vložena ovadba. Poleg izraza ovadba, pravi, tudi sam izraz preiskovanje pove, da je šlo za predkazenski postopek. Navedbe, ki za zastopnico Dimnikarstva Dovrtel predstavljajo trdilno obliko in zavajanje bralcev, so povzetek ovadbe, ki pa je vedno napisana v trdilni obliki, saj je njeno bistvo zatrjevanje obstoja kaznivega dejanja. Vsak povprečen bralec, tako novinarka, iz zapisa pred spornimi navedbami in iz samega podnaslova vidi, da gre za povzemanje ovadbe.

Opozarja še na zapis pod sliko, v katerem ponovno piše, da so Dimnikarstvo Dovrtel preiskovali kriminalisti zaradi sumov nepravilnosti pri izvajanju nalog iz koncesije, torej še enkrat poudari, da gre zgolj za sume, ne pa za dokazana kazniva dejanja.

SKLEP:

Novinarka je kršila 3. in 18. člen, ni pa kršila 6. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR je mnenja, da je novinarka kršila 3. člen kodeksa. Ker gre v članku za hude obtožbe, bi morala pridobiti odziv tistih, ki jih te zadevajo. Tudi v odgovoru na pritožbo ni pojasnila, zakaj tega ni storila. Četudi je članek oprla na kazensko ovadbo, bi morala navedbe v njem preveriti.

Po mnenju NČR ni kršila 6. člena, saj je ovadba njen vir informacij.

Novinarka je kršila 18. člen z dvema trditvama: prvič, da je odgovorna oseba izvršila najmanj 124 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ker je presegla svoje pravice in pristojnosti iz predpisov, in drugič, da je zdravstveni inšpektor v 16 primerih začel upravni postopek in izdajal odločbe, ne da bi se prepričal, ali Dovrtelova obvestila o nepravilnostih pri kurjenju sploh držijo. Samo iz prvega stavka spornega odstavka je razvidno, da je bila kriminalistična preiskava, v nadaljevanju pa so postavljene trditve, ki ne dopuščajo dvoma, ali je bilo kaznivo dejanje izvršeno, in da je torej ovadba le še formalnost. Mednaslov Ovadba za 124 kaznivih dejanj bi sicer razgledanemu bralcu – ne pa povprečnemu, kot pravi novinarka – lahko povedal, da gre zgolj za ovadbo, da bo treba kazniva dejanja šele dokazati, vendar novinarka tudi v odgovoru NČR napiše, da pomeni pojem ovadba naznanilo državnemu tožilstvu o izvršenem kaznivem dejanju (o izvršenem, torej ne o sumu ali o očitanem kaznivem dejanju), kar pomeni, da predstavlja začetek predkazenskega postopka. Zanjo je dovolj zgovoren mednaslov in prvi stavek, ki mu sledi, v katerem je napisala, da gre za sum. Isti stavek je uporabila – ali ga je uporabil urednik – za podpis k sliki. Ves odstavek pa je napisan v trdilni obliki, ki z dodatkom o zagroženi kazni ustvari pri bralcu dokončno prepričanje o krivdi ovadenih. Uporaba pogojnika bi zagotovo pomenila tudi povprečnemu bralcu, da krivda še ni dokazana.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni

postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 12. novembra 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča