Jernej Pavlin proti Vlasta Jeseničnik, TV Slovenija

Prispevek_Jeseničnik

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Lea Širok in Davorin Koron (člani), je na seji 26. novembra 2013, v primeru Jernej Pavlin proti Vlasta Jeseničnik, TV Slovenija, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Jernej Pavlin proti Vlasta Jeseničnik, TV Slovenija

Jernej Pavlin (v nadaljevanju pritožnik) se je 19. aprila 2013 pritožil zoper 9 časopisnih, radijskih in spletnih novinarjev in novinark ter 2 televizijski voditeljici in 1 voditelja (v nadaljevanju novinarji). Pritožba zadeva novinarske prispevke in napovedi, ki so se nanašale na razglasitev sodbe v primeru Riedl na dunajskem deželnem sodišču, in sicer na del vsebine v ustnem izreku sodbe. Snemanje ni bilo dovoljeno. Ker se očitki zoper posamezne novinarje razlikujejo, je NČR primere obravnavalo posebej, v obrazložitvi primerov pa je dodalo skupni uvod.

5. aprila 2013 je sodnica Marion Zöllner na dunajskem deželnem sodišču razglasila obsodilno sodbo zoper Wolfganga Riedla. Pritožnik navaja, da so o tem poročali skoraj vsi slovenski mediji in da so Zöllnerjevi pripisali izjavo, ki je ni nikoli izrekla. Ta, po mnenju pritožnika neresnična izjava se je glasila: »Sodnica je dejala še: Ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie.« Domnevno neresnično izjavo naj bi (prvi) zapisal Urban Červek, objavljena pa je bila na spletni strani Dela 5. aprila 2013 ob 16.46.

Pritožnik zatrjuje, da sodnica Zöllnerjeva ni tega nikoli izjavila. V resnici naj bi dejala, da »obstaja verjetnost, da je bil nekdo v Sloveniji podkupljen«. Tiskovna predstavnica sodišča Christine Salzborn naj bi namreč po poročanju tednika Demokracija (12. aprila 2013 na spletni strani ob 10.33) izjavila, da ne držijo navedbe, da bi sodnica med izrekom sodbe dejala, da so bili slovenski politiki podkupljeni, temveč da obstaja verjetnost, da je bil nekdo v Sloveniji podkupljen.

Pritožnik ob tem navaja, da so istega dne, torej 5. aprila 2013, o odločitvi sodišča pisali tudi avstrijski mediji. Die Presse je povzel članek avstrijske tiskovne agencije APA in med drugim zapisal: Es gibt ausreichend Beweismittel, dass eine Bestechung stattgefunden hat, und das Ausschreibungsverfahren in Slowenien damit beeinflusst wurde, sagte Richterin Zöllner in ihrer Urteilsbegründung.« V prevodu: »Obstaja dovolj dokazov, da je prišlo do podkupovanja, ki je vplivalo na razpisne postopke v Sloveniji, je dejala sodnica Zöllner v obrazložitvi razsodbe. Tudi Der Standard, navaja pritožnik, ni omenil, da »ni dvoma, da so bili slovenski politiki podkupljeni«. Navaja tudi zapis iz Mladine, ki se glasi: »Der Senat ist der Meinung, dass eine Bestechung stattgefunden hat und dass das Ausschreibungsverfahren in Slowenien beeinflusst wurde.« Ob izreku sodbe v primeru Patria na Dunaju sta bila, še navaja pritožnik, prisotna dva avstrijska novinarja, dopisnik avstrijske tiskovne agencije Štefan Vospernik in graški novinar Herwig g. Holler. Ker je bilo snemanje prepovedano, sta si sodničine besede zapisovala. Oba sta po zapisu v Mladini slišala iste besede v sodbi, /…/ in sicer da senat sodišča meni, »da je prišlo do podkupovanja in da se je vplivalo na razpisni postopek v Sloveniji« (Mladina, 12. april 2013). Po mnenju pritožnika navedeno neizpodbitno dokazuje, da sodnica ni nikoli dejala, da »ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie«.

Televizijska voditeljica Vlasta Jeseničnik naj bi 1. člen kodeksa, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, svoje napake, četudi nenamerne, pa priznati in popraviti, kršila s tem, da je v Dnevniku 5. aprila 2013, prebrala neresnično izjavo: »Sodnica je ob izreku sodbe dejala, da so bili slovenski politiki nedvomno podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie.« 1. člen naj bi kršila, ker pred objavo ni preverila točnosti zbranih informacij. 2. člen, ki določa, da se mora novinar izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, naj bi tako kot vsi drugi navedeni novinarji kršila, ker da »objava izmišljene izjave je milo rečeno nekorektno predstavljanje podatkov«. 11. člen, ki določa, da sta plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov nedopustna, naj bi tako kot vsi drugi navedeni novinarji kršila, ker da »zapis in objava izmišljene izjave pomenita ponarejanje«. 25. člen, po katerem je nedopustno prepletati ali združevati novinarska in oglaševalska ali politično propagandna besedila, nedopustni pa so tudi hibridi med politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami, naj bi kršila, ker je kot vsi drugi novinarji, navedeni v pritožbi, sledila »politično propagandnim namenom ustvariti vtis »podkupljenih politikov v Sloveniji«, ki naj bi razpis zaradi podkupnin v Sloveniji tudi dejansko, sedaj podkrepljeno z izmišljeno izjavo sodnice Zöllnerjeve, priredili.«

Voditeljica Vlasta Jeseničnik je na pritožbo odgovorila; zavrača vse očitke. Poudarja, da pri svojem delu absolutno in dosledno spoštuje Kodeks novinarjev Slovenije in programske standarde, ki jih je sprejel Programski svet RTV Slovenija. Očitke o kršenju členov Kodeksa odločno zavrača.

Pri oblikovanju spornega stavka in napovedi v celoti se je oprla na poročanje treh virov: dopisnika RTV Slovenija Lojzeta Kosa, ki je izrek sodbe spremljal na dunajskem sodišču, Slovenske tiskovne agencije STA in spletne strani časopisa Delo (www.delo.si). Dopisnik RTV SLO Lojze Kos je svoj prispevek začel s stavkom »Glavna sodnica Marion Zöllner je ob izreku sodbe dejala, da ni nobenega dvoma, da so bili slovenski politiki s strani Riedla in povezanih oseb podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie.« Voditeljica navaja, da točnost zbranih informacij pri oblikovanju napovedi vedno preverja pri vseh dostopnih virih in da so osnova za pisanje napovedi najpogosteje informacije poročevalcev s terena. Ker ob izreku sodbe na dunajskem sodišču ni bila prisotna in ker se ji je zdela informacija glede izjave sodnice Zöllnerjeve »zelo močna«, je informacijo preverila še pri dodatnih virih. »Nobenega razloga nisem imela, da bi o resničnosti teh informacij podvomila,« je še zapisala novinarka.

Dodaja, da je na osnovi vseh dostopnih virov, ki so poročali o izreku sodbe na dunajskem sodišču, informacijo korektno povzela, podatke in dejstva pa predstavila na način, ki ni bil osebno žaljiv. 11. člena kodeksa ni kršila, očitke o plagiatorstvu in ponarejanju dokumentov zavrača kot neutemeljene. Glede 25. člena kodeksa pa pojasnjuje, da napoved za prispevek Lojzeta Kosa ni bila komentar, oglaševalsko ali politično propagandno besedilo, in da z njo ni vsiljevala lastnega mnenja. V njej je le povzela informacije o izreku sodbe, ki so jih posredovali že omenjeni trije viri (dopisnik Kos, STA in spletna stran časopisa Delo).

SKLEP:

Novinarka ni kršila 1., 2., 11. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Razsodišče ugotavlja, da lahko o tem, kaj je sodnica izjavila v ustnem izreku sodbe, ki ga ni bilo dovoljeno snemati, sklepa zgolj na podlagi posrednih dokazil. Na znanje je vzelo zapis v Demokraciji (12. april 2013), po katerem naj bi jim tiskovna predstavnica sodišča Christina Salzborn po telefonu povedala, da ne držijo navedbe, da bi avstrijska sodnica med obrazložitvijo sodbe rekla, da so bili slovenski politiki podkupljeni, temveč le to, da obstaja verjetnost, da je bil v Sloveniji nekdo podkupljen. Pridobilo pa si je tudi odgovor PR dunajskega sodišča (s pomočjo dopisnika RTV SLO Lojzeta Kosa, ki je tudi poročal o razsodbi Riedlu), ki se glasi: »Ich habe nochmals mit Mag. Marion Zöllner Rücksprache gehalten, diese kann sich an den genauen Wortlaut der Urteilsbegründung nicht mehr erinnern, kann aber nicht ausschließen, dass der Begriff Entscheidungsträger gefallen ist. V prevodu: »Še enkrat sem govoril(a) z mag. Marion Zöllner. Ta se natančnega besedila obrazložitve ne more več spomniti, ne more pa izključiti, da je uporabila izraz odločevalci (ali nosilci odločitev, op. NČR).«

NČR na podlagi dokazil, ki jih ima na voljo, ugotavlja, da sodnica ni uporabila sintagme ‘slovenski politiki’. Hkrati ugotavlja, da je izraz odločevalci pomensko odprt. Da je sodnica uporabila prav ta izraz, je zatrdilo več novinarjev, pisnega dokaza, kaj je dejansko izjavila, pa ni.

Sklep, po katerem bi sodnica z izrazom odločevalci lahko imela v mislih politike, je glede na kontekst (vse, kar je povedala sodnica, obtožnico, v kateri so omenjena imena določenih politikov, in celotno dogajanje v zvezi z nakupom osemkolesnikov) razumen in logičen. Seveda pa sodnica, kot rečeno, dobesedno takšnega sklepa ni oblikovala. Izjava, ki jo je v televizijsko napoved vključila novinarka, je zato glede na dostopna dokazila neresnična: sodnica ni dejala, da do so bili slovenski politiki nedvomno podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie. Kljub temu NČR glede na specifične okoliščine tega primera (časovno stisko, napačno poročanje običajno kredibilnih virov, prepoved snemanja in dejstvo, da pisnega dokazila o tem, kaj je rekla sodnica, še vedno ni na voljo) in glede na to, da voditelji običajno ne prevzemajo odgovornosti za informacije terenskih novinarjev, meni, da novinarka ni kršila 1. člena. Iz njenega odgovora je celo razvidno, da je točnost informacij preverjala, kolikor je bilo v danih okoliščinah to mogoče, pa čeprav je preverjanje informacij za voditelje oddaj težavna naloga. Izjava, ki jo je voditeljica vključila v napoved, sicer po dostopnih podatkih ni bila resnična, vendar pa je novinarka naredila vse, kar je kot voditeljica lahko, v dobri veri, da so novinarji, ki so osebno spremljali proces, poročali pravilno. Novinarka ni kršila niti 2. člena kodeksa, saj ni imenovala nikogar, zato ni mogla biti osebno žaljiva, izjave pa si ni »izmislila« – verjela je, da je resnična. 11. člen govori o nedopustnosti plagiatorstva in ponarejanja dokumentov. Pritožnik ni z ničemer utemeljil, s čim oziroma kako naj bi novinarka zagrešila plagiatorstvo ali ponaredila kakšen dokument. Kršitve 11. člena zato razsodišče sploh ni ugotavljalo. Novinarka ni kršila niti 25. člena. Dokazov, da bi novinar z navedbo, ki je zmotila pritožnika, združeval novinarsko in politično propagandno besedilo oziroma ustvaril v tem smislu hibridno besedilo, NČR ni našlo. Kot rečeno: novinarka je oblikovala sporno trditev, ker je verjela, da so kredibilni viri, dopisniki in novinarji, ki so osebno spremljali proces na Dunaju, poročali pravilno. Sodnici torej ni vede in hote pripisala neresnične navedbe.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 26. novembra 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča