ZIC Vrhnika (zanj direktor Boštjan Koprivec) proti Barbari Renčof, Televizija Slovenija


Poravnava NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Lea Širok, Alma M. Sedlar, Vasja Jager (člani), je na seji 4. januarja v primeru Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (zanj direktor Boštjan Koprivec) proti Barbari Renčof, Televizija Slovenija, sklicalo javno obravnavo, na kateri sta se pritožnik in novinarka poravnavala.


Primer: ZIC Vrhnika (zanj direktor Boštjan Koprivec) proti Barbari Renčof, Televizija Slovenija

Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (v nadaljevanju ZIC) se je pritožil »na prispevek in delovanje« Barbare Renčof o delovanju ZIC; prispevek je bil objavljen v Slovenski kroniki 13. julija. 2011. Novinarka naj bi kršila 1., 3., 4., 5., 10., in 15. člen veljavnega Kodeksa novinarjev Slovenije.

Po mnenju pritožnika je novinarka kršila preambulo (starega) kodeksa, ker zavodu ni dala priložnosti izraziti svojega mnenja o številnih temah, ki jih je v prispevku navajal, kar bi zagotovilo javnosti pravico do čim boljše informiranosti in omogočilo predstavitev »celovite slike dogodkov«. Svojega dela naj novinarka ne bi opravila »natančno in vestno«.

Prvi člen, ki novinarja zavezuje k preverjanju točnosti zbranih informacij in k izogibanju napakam, naj bi novinarka kršila, ker na zavod ni naslovila niti enega vprašanja v povezavi z delom na področju turizma, športa in kulture, s katerim bi preverila točnost pridobljenih informacij, med drugim informacije, da zavod na področju turizma »ni naredil nič«.

Tretji člen kodeksa (ta novinarja zavezuje, da mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, če jih ne more pridobiti, pa mora to javnosti pojasniti) naj bi novinarka kršila, ker na informacije, »ki so vsebovale hude obtožbe«, »ni niti poskušala« pridobiti odziva prizadetih. Brez odziva zaposlenih je objavila več informacij. Tako je zapisala, da občina za delovanje ZIC vsako leto nameni kar 800.000 evrov; da se pojavljajo očitki, da »bolj slabo« skrbi za kulturo, šport in turizem; da »občina Vrhnika veliko vlaga v ZIC, v katerem je zaposlenih kar 15 ljudi, a njihovi rezultati dela niso najboljši, pravijo na občini«; da je bilo na športnem področju narejenega bolj malo, bazen zaprt propada, pogoji za trening uspešnih mladih atletov so slabi; da zavod na področju turizma »ni naredil nič« in še da bo »800.000 evrov zavod letos dobil iz proračuna, brez da bi pripravil ustrezen program, kaj bodo letos počeli.« Pritožnik je k tej točki priložil kopijo prispevka iz lokalnega časopisa Naš časopis, objavljen po objavi prispevka v Slovenski kroniki, v katerem so obširno odgovorili na navedene trditve iz prispevka. Neresničnost trditve, da je bilo na športnem področju narejeno bolj malo, dokazujejo z navajanjem del, ki so jih opravili (od začetka delovanja zavoda je bila zamenjana igralna površina v športni dvorani pri vrhniški OŠ, leta 2009 so bila zamenjana okna v telovadnici, nameščeni so bili zvočni absorberji, uredili so sodniške garderobe, nakupili so novo športno opremo, prebrusili igralne površine, zarisali nova igrišča, uredili tuše; v športni dvorani Partizan so položili nov parket, namestili novo športno opremo, obnovili konstrukcijo strehe, garderobe in fitnes, k telovadnici so prizidali poslovne prostore…) Dva objekta so obnavljali prav v času snemanja prispevka. Izvajajo tudi več športnih in počitniških programov. Občina je tako v zadnjih petih letih v športne objekte investirala 770.000 evrov, zavod pa je dodal še 175.000 evrov s pomočjo razpisov in trženja dvoran. Med drugim poudarjajo, da je bil bazen zaprt še pred začetkom delovanja zavoda, poleg tega za tovrstne investicije ni odgovoren zavod. Tudi izjavo novinarke »Na področju turizma je še slabše, zavod ni naredil nič.« zanikajo s številnimi navedbami o opravljenem delu (izdaja promocijskega gradiva, zemljevida Vrhnike, turističnih spominkov, predstavitve Vrhnike v tujini in doma, izobraževanje turističnih vodnikov, načrtovanje kolesarske mreže…) Sodelovali so tudi na treh razpisih za evropska sredstva, iz katerih so sofinancirali šest projektov. Kot povsem neresnično zanikajo tudi trditev, da za letos, ko bodo dobili 800.000 evrov, še niso pripravili ustreznega programa. Po navedbah v prispevku, pod katerim je podpisana Ekipa ZIC Vrhnika, je zavod že novembra lani pripravil natančen program za 2011, ki je nato bil podlaga za sprejem proračuna, sprejetega februarja letos.

5. člen, ki novinarja zavezuje, da opozori, ko objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, naj bi novinarka kršila z objavo navedenih nepreverjenih informacij. 4. člen, ki novinarja zavezuje, da ne sme zamolčati informacij, ki so ključne za razumevanje teme, naj bi novinarka kršila, ker ni navedla ključnih informacij iz pisne izjave direktorja. Za zgolj pisno izjavo se je direktor, kot je razvidno iz pritožbe, odločil, ker mu je nastop pred kamero odsvetoval odvetnik. Pritožnik poudarja, da je novinarka v (stran dolgi) izjavi dobila odgovor tako glede odpovedi uslužbenke kot glede transparentnosti poslovanja, a je vsebino zamolčala; drugih vprašanj pa mu po elektronski pošti ni zastavila. 10. člen kodeksa (Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.) naj bi novinarka kršila, ker je v prispevek vključila posnetek na travnik položene izjave, to pa je posplošila, s čimer naj bi ponaredila »vsebino in bistvo izjave«. V tej izjavi je direktor ZIC zavrnil »namigovanja«, da je bila redna odpoved uslužbenki dana zaradi opozarjanja na nepravilnosti. Odpuščena naj bi bila iz poslovnih razlogov. Na vprašanje, ki je zadevalo domnevne nepravilnosti v zavodu, pa je navedel , da so imeli v zavodu več inšpekcijskih in drugih pregledov, ki so pokazali le manjše pomanjkljivosti, in kategorično zavrnil obtožbe, da je poslovanje zavoda netransparentno.

15. člen, ki novinarja zavezuje, da ločuje informacijo od komentarja oziroma poroča tako, da je razvidna razlika med stališči novinarja in dejstvi, naj bi novinarka kršila s tremi trditvami: »Uslužbenko na zavodu, ki je več let opozarjala na domnevne nepravilnosti pri poslovanju, so pred kratkim odpustili.«; »Na športnem področju je bilo narejenega bolj malo, bazen zaprt propada, pogoji za trening uspešnih mladih atletov so slabi.«; »Na področju turizma je še slabše. Zavod ni naredil nič. Pred kratkim je občina celo prosila člane turističnega društva, če lahko priskočijo na pomoč.«

Pritožnik dodaja, da je župan občine Vrhnika po objavi prispevka v pogovoru z vodstvom ZIC zanikal, da bi novinarki dal informacijo, da »Občina Vrhnika veliko vlaga v ZIC, v katerem je zaposlenih kar 15 ljudi, a njihovi rezultati dela niso najboljši, pravijo na občini.« Dejal naj bi – tako direktor ZIC – da bi si v turizmu želel še kakšen korak naprej, a navedenega ni izjavil. Prav tako naj ne bi izjavil, da »je občina celo prosila člane turističnega društva, če lahko priskočijo na pomoč.« Izjavo župana, ki zadeva domnevno prepozno pripravo programov, pa naj bi na tem sestanku »razčistili«. Če bi novinarka to informacijo preverila pri pritožniku, bi ji postregli z natančnimi datumi oddaje programov, ki da so bili pripravljeni 4 mesece pred sprejemom proračuna, še piše v pritožbi.

Na pritožbo so odgovorili: urednica TV dopisništev Brigita Jeretina in odgovorna urednica IP Ksenija Horvat Petrovčič, ki sta menili, da je pritožba neutemeljena, ter Barbara Renčof.

Novinarka je pojasnila, da se je prispevka lotila na pobudo odpuščene uslužbenke I. O., ki naj bi jo odpustili zaradi opozarjanja na napake pri poslovanju ZIC, in na pobudo neimenovanega posameznika, ki dela na področju turizma na Vrhniki. Meni, da je vodstvo ZIC tisto, ki blati njeno ime. Kot poudarja, jih je večkrat poklicala po telefonu, zaprosila za izjavo, se dogovorila za snemanje in po snemanju pri županu z novimi informacijami o nepravilnostih prišla po izjavo še na ZIC, a tam so ji povedali, da je direktor nedosegljiv in da je vse, kar je pripravljen povedati, v pisni izjavi direktorja. Zato mu ni mogla postaviti dodatnih vprašanj. Iz elektronske korespondence z direktorjem je sicer razvidno, da je ta dan pred objavo prispevka novinarki sporočil, da mu je odvetnik svetoval, naj ne daje izjav, dodal, da bo vseeno odgovoril na njena vprašanja, saj »nimam česa skrivati«, in jo še zaprosil, da mu pošlje vprašanja. Predlagal je tudi preložitev snemanja, ker da bo dan ali dva potreboval za pripravo odgovora. Novinarka mu je odgovorila, da bo prispevek pripravila naslednjega dne in da bo naslednjega dne tudi objavljen, ter mu poslala dve vprašanji, ki sta se nanašali na odpoved delovnega razmerja I. O. in domnevne finančne nepravilnosti v zavodu. Če ji bo odgovoril na ti dve vprašanji, mu ne bo zastavljala drugih vprašanj, mu je zagotovila. Direktor ji je še isti dan poslal odgovor na obe vprašanji, ji napisal, da upa, da bo lahko še enkrat govoril z odvetnikom in da ji bo, če se bo odvetnik strinjal, povedal svojo verzijo, kar se ni zgodilo.

Po besedah novinarke je o tem, da ne bo mogla posneti izjave, sploh niso obvestili; zavrnila naj bi jo kar tajnica na vratih. Novinarka še zatrjuje, da je vse informacije v prispevku pridobila pri županu (ki ji je povedal, da je vodstvo ZIC nesposobno, da je zaradi tega zahteval revizijo poslovanja (to dvoje v prispevku ni omenjeno), da ZIC ni naredil nič na področju turizma in športa ter da so zato prosili za pomoč ljubiteljsko turistično društvo na Vrhniki. Moja napaka je morda v tem, je v pismu urednicama zapisala novinarka, da ni tudi za povzeto izjavo župana (v kateri je omenjal pomoč turističnega društva) navedla, da je njegova. Novinarka je še navedla, da je sodišče v primeru I. O. potrdilo, da je bila nezakonito odpuščena (po informacijah pritožnika iz formalnih razlogov). Informacije si je sicer pridobila še od Turističnega društva na Vrhniki, Atletskega društva Vrhnika, neimenovanega gostinca, od I. O. in vira na ZIC, ki ga ne more izdati, saj bi mu lahko s tem škodila.

Ker so izjave pritožnika, ki zadevajo pogovor z županom po objavi prispevka, neskladne z izjavami, ki jih je (ali jih ni dal) župan novinarki, smo se po pojasnila obrnili tudi na vrhniškega župana Stojana Jakina.

Župan je na naš dopis, ki je vseboval šest konkretnih vprašanj, odgovoril, da se zaradi časovne odmaknjenosti ne spomni več svojih natančnih navedb, ki da so vse posnete, da pa je bila Barbara Renčof »v tem prispevku kakor v vseh ostalih prispevkih, v katerih sem bil udeležen tudi jaz, visoko profesionalna in korektna, zato lahko potrdim dejstvo, da je tudi v tem prispevku navedla le dejstva, o katerih sem govoril.« Na zastavljena vprašanja ni odgovoril.

SKLEP:

Pritožnik in novinarka sta se poravnala.


Obrazložitev:

NČR se je odločilo za javno obravnavo, ker je ugotovilo, da nima na voljo vseh informacij oziroma pojasnil, ki jih potrebuje za oblikovanje razsodbe. Javne obravnave sta se udeležila direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec in novinarka Barbara Renčof. Iz odgovorov, podanih v dve uri trajajoči obravnavi, je NČR razbralo, da je v komunikaciji med pritožnikom in novinarko prišlo do nehotenih kratkih stikov, ki so vodili v nesporazum, zaradi katerega novinarka v prispevek ni vključila direktorjevih pojasnil, čeprav jih je poskušala pridobiti.

Pritožnik je pojasnil, da se je z novinarko dogovarjal, da ji bo dal izjavo, v kateri bo odgovoril na v mejlu zastavljeni vprašanji, ki sta zadevali poslovanje zavoda in odpoved delovnega razmerja delavki, če bo dobil privolitev odvetnika. Ker mu je ta svetoval, naj zaradi sodnega postopka o odpovedi ne govori javno, je svoje mnenje napisal. Ko je novinarka prišla po izjavo k direktorju, jo je čakala le njegova pisna izjava. Prispevek je, kot je povedal pritožnik, njega in njegove sodelavce prizadel, ker ni imel priložnosti odgovoriti na očitke o delu ZIC v prispevku. Novinarka pa je pojasnila, da je bila na dan, ko naj bi dobila direktorjevo izjavo, uro prej pri županu, ki je navedel nekatere druge nepravilnosti, ki so zadevale ZIC. Na podlagi slišanega pri županu in informacij drugih virov je zato prispevek zastavila širše. Ko je prišla po izjavo k direktorju, ga je nameravala vprašati tudi glede zadev, o katerih dotlej nista govorila. Tajnico je zato prosila, naj tedaj nedosegljivemu direktorju pove, da je župan navedel še vrsto drugih očitkov, in ga v njenem imenu prosi, naj jo pokliče. Ker je ni poklical oziroma se ji ni oglasil, je objavila prispevek brez direktorjevih dodatnih pojasnil. Pritožnik je na obravnavi povedal, da mu tajnica novinarkine želje ni posredovala, prav tako ni izvedel, da bo prispevek zastavljen širše. Zato novinarke ni poklical.

Pritožnik je poudaril, da bi bil pripravljen z novinarko govoriti o očitkih župana in drugih sogovornikov, če bi le imel možnost. Novinarka pa je pritožniku in NČR zagotovila, da je bil njen interes in namen dobiti izjavo direktorja o vseh očitanih nepravilnostih, a ji to ni uspelo. Z oceno NČR, da je nesporazum zakrivila vrsta okoliščin in komunikacijskih šumov, sta se pritožnik in novinarka strinjala, zato je NČR lahko primer končalo s poravnavo.

V Ljubljani, 15. februarja 2012

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča