Rastislav Rastko Tepina proti novinarju Dnevnika Urošu Škerlu Krambergerju


Članek Uroša Škerla Krambergerja


Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Lea Širok, Nina Jerman, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 30. 5. 2012 v primeru Rastko Tepina proti novinarju Urošu Škerlu Krambergerju (Dnevnik) ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Rastislav Rastko Tepina proti novinarju Urošu Škerlu Krambergerju (Dnevnik)

Rastislav Rastko Tepina se je pritožil zaradi članka Nikar ne vpletajte mojih otrok!, objavljenega v Dnevnikovem Objektivu 25. 2. 2012, v katerem je novinar po pritožnikovem mnenju kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).

Drugi člen Kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov ali dejstev) naj bi novinar kršil z zapisom in besedno zvezo, ki se nanaša na državo: »Slovenija, ksenofobna država s totalitarno osamosvojitveno dediščino«. Besedna zveza je uporabljena v članku, ki obravnava položaj izbrisanih 20 let po tem, ko so nekateri prebivalci nezakonito in brez obvestila izginili iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije.

Uroš Škerl Kramberger je na pritožbo odgovoril. Poudarja, da zapis, ki ga navaja pritožnik, osebno ne žali nikogar.

SKLEP:

Novinar ni kršil 2. Člena Kodeksa novinarjev Slovenije


Obrazložitev:

Novinar ni kršil 2. Člena Kodeksa. Z zapisom »Slovenija, ksenofobna država s totalitarno osamosvojitveno dediščino« je izrazil svoje mnenje, do katerega ima vso pravico. Z uporabljeno sintagmo ni bil do nikogar osebno žaljiv ali nekorekten.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 30. maja 2012

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča