Tanja Salecl, UEM, proti Bojanu Travnu, Urošu Slaku, Tini Hojnik in Špeli Češnovar, TV SLO

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Nina Jerman, Nada Ravter, Špela Šipek, Lea Širok in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 6. januarja 2011 v primeru Tanja Salecl, direktorica Urada za enake možnosti, proti Bojanu Travnu, Urošu Slaku, Tini Hojnik in Špeli Češnovar, TV SLO, razsodilo, da so novinarji Bojan Traven, Tina Hojnik in Špela Češnovar kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Uroš Slak kodeksa ni kršil.

Primer: Tanja Salecl, direktorica Urada za enake možnosti, proti Bojanu Travnu, Urošu Slaku, Tini Hojnik in Špeli Češnovar, novinarjem Televizije Slovenija

Tanja Salecl novinarju Bojanu Travnu očita, da je v oddaji Pogledi Slovenije (1. program RTV Slovenija, 30. 9. 2010) kršil 10. člen, Urošu Slaku kršitev 2. člena, Tini Hojnik 1., 2., 4. in 20. člena, Špeli Češnovar pa kršitev 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pritožnica se pritožuje zoper ravnanje nekaterih novinarjev Televizije Slovenija, saj naj bi ti do gradiva (slikovnih in zvočnih posnetkov), ki so ga v navedeni oddaji objavili, prišli na nedovoljen način, obenem pa naj bi v oddaji Pogledi objavili polresnice in napačna dejstva, ki naj bi jih ne preverili pri tistih, ki jih očitki zadevajo.

Bojan Traven naj bi 10. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.) kršil, ker je 29. 9. 2010 nenapovedano prišel v prostore Urada za enake možnosti in eni od delavk povedal, da bi želel govoriti z direktorico. Čeprav za srečanje ni bil dogovorjen, ga je delavka skupaj s snemalcem spustila v prostore UEM in ga napotila v pisarno predstavnice za odnose z javnostjo. Bojan Traven je delavko na poti do pisarne vprašal, če v UEM stavkajo. Odgovorila mu je, da ne. Enako vprašanje je postavil predstavnici za stike z javnostjo in dobil nikalen odgovor. Pritožnica trdi, da ni Bojan Traven nikogar izmed navzočih opozoril, da se ti pogovori zvočno in slikovno snemajo, snemalec pa je kamero nosil tako, da je dajal vtis, da kamera ni vklopljena. Tako nobena izmed delavk ni vedela, da se njihove izjave snemajo. To je šele med pogovorom opazila ena od delavk in novinarja vprašala, če dogajanje snema. Odgovoril je, da snema in da to lahko počne, ker je v javnem prostoru. V prispevku v oddaji Pogledi Slovenije po navedbah pritožnice ni bilo objavljenih informacij o temah, zaradi katere je Bojan Traven domnevno vstopil v prostore UEM (vprašanja o stavki javnega sektorja), saj novinar teh informacij v prispevku ni uporabil. Prikazana pa so bila imena delavk na vratih pisarne in odziv delavke UEM, ko je ugotovila, da se dogajanje snema brez njene vednosti. Pritožnica meni, da je snemanje brez opozorila nedopustno in v nasprotju z 10. členom kodeksa.

Uroš Slak naj bi 2. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.) kršil, ker naj je navedeni prispevek napovedal z besedami »…če so cariniki ta teden delali bolj temeljito in na ta način stavkali ter dobesedno ustavili Slovenijo, je v nekaterih državnih uradih slika popolnoma napačna. Naredili smo test in doživeli tole. Tina Hojnik«.

Po mnenju pritožnice v nadaljevanju prikazani prispevek ustvarja zavajajočo sliko, da se v UEM ne dela in da ni na delovnem mestu nikogar, pisarne pa so prazne. Ob tem pritožnica poudarja, da pisarne v času obiska Bojana Travna niso bile prazne. Novinarju so povedali, kdo od zaposlenih je v tistem trenutku na delovnem mestu, in mu pojasnili tudi odsotnost dveh (od desetih) zaposlenih (ena je bila na službeni poti, ena pa na dopustu). Po mnenju pritožnice je Uroš Slak z napovedjo prispevka ustvaril zavajajoč vtis, da se v državni upravi ne dela in da v Uradu za enake možnosti ni nikogar. Pritožnica meni, da gre za hude obtožbe, obtoženi strani pa ni bila dana možnost odziva, kar bi jim Uroš Slak kot voditelj in urednik oddaje po njenem mnenju moral omogočiti.

Tina Hojnik naj bi kršila 1. člen (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti) in 2. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.), ker naj bi z izjavo »… ste se tudi vi kdaj vprašali, kje so ti ljudje v službah, da se tako ležerno, ko delavnika še ni konec, nastavljajo soncu. Urad za enake možnosti, direktorica, sekretarka, podsekretarka, višja svetovalka, višji svetovalec, koordinatorica za mednarodno sodelovanje, višja svetovalka, svetovalka, zagovornik in podsekretarka. Povprečna plača 2.475 evrov bruto …« gledalcem posredovala netočne in napačne informacije ter podala hude obtožbe in namigovanja, da se zaposleni v Uradu za enake možnosti »nastavljajo soncu«, medtem ko delavnika še ni konec.

Tina Hojnik naj bi 1. in 2. člen kodeksa kršila tudi z navedbo »Direktorica urada nas ne sprejme. Zanimivo, ali je v pisarni ali ne.«, z navedbo »V Ljubljani nikakor ne pridemo do direktorice, tudi do ostalih ne, zato poskušamo kasneje še preko telefona.« ter »…a nas sodobna tehnologija ves čas veže k tajnici in nikakor ne pridemo do zaposlenih …«.

Kot pojasnjuje pritožnica, novinarke Tine Hojnik nikoli ni bilo v prostorih UEM niti se ni preko e-pošte ali telefona dogovarjala za sestanek z direktorico. V prostore UEM sta vstopila le Bojan Traven in neznani snemalec, ki ju je, ko je pojasnil, da z direktorico ni dogovorjen, delavka spremila do predstavnice za odnose z javnostjo. Predstavnica za odnose z javnostjo je novinarja po navedbah pritožnice med pogovorom tudi izrecno vprašala, če želi do direktorice, vendar tega takrat ni več želel. Zato pritožnica ocenjuje, da navedena izjava potvarja dejansko stanje.

20. člen kodeksa (Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.) naj bi Tina Hojnik po mnenju pritožnice kršila z objavo slikovnih in zvočnih zapisov, saj ni spoštovala pravice delavk UEM do zasebnosti in je neupravičeno razkrila njihovo zasebnost v javnosti. Oba zapisa sta bila namreč narejena na skrivaj, ne da bi bili zaposleni seznanjeni s tem, da se pogovori snemajo.

Novinarka Špela Češnovar naj bi 10. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nedovoljenim načinom zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.) kršila, ker je dan po skrivnem snemanju poklicala na UEM in želela govoriti z direktorico, pri čemer se je predstavila se je kot Špela Češnovar in zamolčala, da je študentka raziskovalka oddaje Pogledi Slovenije, kar so zaposleni pozneje ugotovili na spletni strani RTV Slovenija. Delavka je Špeli Češnovar povedala, da direktorice trenutno ni in jo prosila, naj pove, o čem bi želela govoriti, ter dodala, da ji lahko pozneje vrnejo klic. Špela Češnovar je povedala, da želi z direktorico govoriti v zvezi s koordinacijo mednarodnega sodelovanja. Ker ima UEM zaposleno koordinatorico za mednarodno sodelovanje, jo je delavka napotila nanjo, vendar je bil klic prekinjen. Ko je delavka skušala klic vrniti, je bila številka zasedena. Čez minuto ali dve je spet pozvonilo na isti številki in isti glas kot prvič je zahteval nekega drugega sodelavca. Ko ji je delavka povedala, da ga ni, je ta vprašala, kje je. Sodelavka ji je to pojasnila in vprašala, če ji je uspelo vzpostaviti zvezo s koordinatorico za mednarodno sodelovanje ter ali naj ji zdaj preveže klic. Špela Češnovar je odgovorila, da ne. Klic je pozneje sprejela koordinatorica za mednarodno sodelovanje, ki jo je Špela Češnovar vprašala, če se ona v uradu ukvarja s financami. Ko je dobila pojasnilo, da ne, je bil klic prekinjen. Vsi zaposleni so vrnili klic na navedeno številko, vendar se ali ni nihče oglasil ali pa je bila zveza prekinjena. Špela Češnovar naj bi kodeks kršila, ker ni nikogar opozorila, da se klici snemajo, izsek zvočnega zapisa pa je bil uporabljen v prispevku brez vednosti ali soglasja zaposlenih.

Novinarji na pritožbo niso odgovorili.

SKLEP:

Bojan Traven je kršil 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, Uroš Slak ni kršil 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, novinarka Tina Hojnik je kršila 1. in 2. člen, ni pa kršila 20. člena kodeksa, novinarka Špela Češnovar je kršila 10. člen kodeksa. O tem, ali je Tina Hojnik kršila 4. člen kodeksa, NČR ni razsojalo.

Obrazložitev:

Bojan Traven je 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije kršil, ker ob vstopu v Urad za enake možnosti za to, da se pogovori snemajo, ni povedal tistim, ki so bili snemani, posnetke pa je v oddaji objavil, ne da bi razloge za skrivno snemanje pojasnil.

Uroš Slak ni kršil 2. člena kodeksa, saj zgolj iz njegove napovedi prispevka po oceni NČR ni razvidno, da bi skušal z besedami»…če so cariniki ta teden delali bolj temeljito in na ta način stavkali ter dobesedno ustavili Slovenijo, je v nekaterih državnih uradih slika popolnoma napačna. Naredili smo test in doživeli tole. Tina Hojnik.«, ustvariti vtis, »da se v UEM ne dela in da ni na delovnem mestu nikogar, pisarne pa so prazne« kot mu očita pritožnica.

Tina Hojnik je kršila 1. člen kodeksa, ker je objavila napačne oz. zavajajoče informacije o tem, da jih direktorica UEM ni sprejela (po navedbah pritožnice je bila direktorica pripravljena sprejeti novinarja, ki je prišel nenapovedano, vendar sam tega ni več želel). NČR se je glede na to, da ni prejelo odgovora novinarjev, naslonilo na trditve pritožnice, da so zaposleni v UEM odgovarjali na klice novinarjev in vse klice tudi vrnili (linija je bila vsakokrat prekinjena), prav tako pa je delavka, ki je dvignila telefon, novinarki povedala, kdaj bo direktorica dosegljiva, vendar ta pozneje ni več poklicala. Zato je trditev, da direktorica novinarjev ne sprejme in da po telefonu nikakor ne pridejo do zaposlenih oziroma »dlje kot do tajnice«, po oceni NČR zavajajoča in napačna. Tina Hojnik je objavila napačne informacije, svojih napak pa ni popravila, zato je po oceni NČR kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

2. člen kodeksa je novinarka Tina Hojnik kršila, ker gre ob navedbah, da jih direktorica ni bila pripravljena sprejeti, da v Uradu za enake možnosti v delovnem času ni nikogar na delovnem mestu in da »ne delajo«, po oceni NČR za hude obtožbe, ki jih zaposleni, ki jih obtožbe zadevajo, v prispevku niso imeli možnosti pojasniti.

20. člena kodeksa Tina Hojnik ni kršila, saj ni posegala v zasebnost zaposlenih v Uradu za enake možnosti. Ker je Urad za enake možnosti vladni urad in so zaposleni v njem javne uslužbenke in uslužbenci, je pravica javnosti do obveščenosti po oceni NČR v tem primeru širša.

NČR ni razsojalo, ali je Tina Hojnik kršila 4. člen, saj je pritožnica novinarki sicer očitala kršitev tega člena Kodeksa novinarjev Slovenije, vendar pa očitka v pritožbi ni utemeljila.

Novinarka Špela Češnovar je kršila 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj zaposleni v Uradu za enake možnosti niso vedeli, da se telefonski pogovori, ki so bili pozneje objavljeni v oddaji, snemajo. Špela Češnovar pa se zaposlenim v UEM tudi ni predstavila kot novinarka, pri čemer svojega ravnanja in razlogov za tako ravnanje ni predstavila javnosti.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 27. januarja 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča