Varuh človekovih pravic proti uredniku Jožetu Šmigocu in novinarju OM (Štajerski tednik)

Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Nada Ravter in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 10. marca 2011 v primeru Varuh človekovih pravic proti Jožetu Šmigocu in novinarju, podpisanem z inicialkama OM (Štajerski tednik), ugotovilo, da sta urednik in novinar kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Varuh človekovih pravic proti uredniku Jožetu Šmigocu in novinarju OM (Štajerski tednik)

Varuh človekovih pravic se je na NČR pritožil zaradi članka Obtožen še treh kaznivih dejanj zoper mladoletne osebe, objavljenem 8. 10. 2010 v časopisu Štajerski tednik. Po mnenju pritožnika sta urednik in novinar kršila 20., 21. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinar naj bi 20. člen KNS (novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes…, novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti) po mnenju pritožnika kršil, ker v konkretni zadevi ni izkazan javni interes za poseg v zasebnost družine in je z identifikacijo žrtvam povzročena večja škoda, kot pa je bilo od javne objave imena morebitne koristi. Poročanje po mnenju pritožnika ni z ničimer prispevalo k boljšemu obveščanju o za javnost pomembnih zadevah ali večji osveščenosti ljudi, saj gre za opis dejanj, ki so sama po sebi zavržna. Zaradi takega poročanja po oceni pritožnika trpijo mladoletne žrtve kaznivega dejanja, prav zaradi poročanja medijev pa naj bi bilo življenje žrtev stresno, s hudimi čustvenimi posledicami.

21. člen KNS (ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev ter njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih) naj bi novinar kršil, ker je bila z objavo imena storilca in njegove fotografije omogočena tudi prepoznava mladoletne žrtve. Pritožnik opozarja, da ima lahko v določenih primerih objava fotografije osumljenca še hujše posledice kot razkritje imena in priimka. Po mnenju pritožnika je bila z objavo fotografije osumljenca omogočena njegova prepoznava, pa tudi prepoznava njegovih žrtev tistim, ki niso poznali njegovega imena, poznajo pa osebo in njegovo družino na videz.

22. člen KNS (posebno obzirnost mora novinar pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih) naj bi novinar in urednik kršila, ker z objavo imena osumljenca ter njegove fotografije nista pokazala dovolj obzirnosti do mladoletnih žrtev, saj je poročanje pripomoglo k natančni identifikaciji žrtev. Po oceni pritožnika je posledica takega poročanja poglabljanje družinske tragedije, travm žrtev kaznivega dejanja in slabšanje njihovega zdravstvenega stanja.

Ker je NČR v podobni zadevi že odločalo in javna objava razsodbe ni preprečila nadaljnjih istovrstnih kršitev kodeksa, pritožnik predlaga, da NČR v skladu s svojimi pooblastili sprejme najstrožje sankcije proti novinarju in odgovornemu uredniku, saj bi po mnenju pritožnika s svojim generalno preventivnim učinkom lahko ustavila razraščanje podobnih kršitev v slovenskih medijih.

Novinar in urednik na pritožbo nista odgovorila.

SKLEP:

Novinar OM in urednik Jože Šmigoc sta kršila 20., 21. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar in urednik sta kršila 20. člen, saj sta z objavo fotografije in podatkov, ki razkrivajo zasebnost žrtev kaznivih dejanj (dve sta mladoletni), neupravičeno posegla v njihovo zasebnost. Bralec iz navedb v članku izve, da gre za že obsojenega storilca kaznivega dejanja spolne zlorabe mladoletne osebe, ponovno obtoženega za več sorodnih kaznivih dejanj, pri čemer lahko bralec iz podrobnosti prepozna nove mladoletne žrtve. Glede na to, da je ta primer v javnosti že odmeval in da so bile že tedaj v medijih objavljene številne podrobnosti o žrtvah, med drugim polno ime storilca in fotografija hiše (o čemer se je NČR že izreklo), so omenjeni podatki v kombinaciji s fotografijo storilca bralcu omogočili dovolj jasno prepoznavo vseh žrtev in še bolj jasen opis tega, kar se jim je dogajalo. NČR v nasprotju z Varuhom človekovih pravic sicer meni, da so informacije o vložitvi (nove) obtožbe zaradi domnevne povzročitve treh kaznivih dejanj spolnih zlorab v interesu javnosti, vendar pa bi morala novinar in urednik pred objavo teh informacij bolj skrbno pretehtati, ali ne bi morebitna objava žrtvam povzročila večjo škodo, kot je imela javnost koristi od navedenih informacij. Predvsem pa bi morala, kot rečeno, izpustiti podrobnosti (zaradi zaščite žrtev jih ne navajamo), zaradi katerih so lahko žrtve v okolju znova prepoznane in, kot navaja Varuh, stigmatizirane in šikanirane. NČR opozarja, da je že v primeru Varuh človekovih pravic RS proti Žurnal24 3. decembra 2009 v utemeljitvi kršitve 20. člena kodeksa zapisalo: »20. člen je bil kršen, saj je bila z objavo imena osumljenca kršena tudi zasebnost mladoletne žrtve, objava imena njenega očeta pa je naredila več škode njej kot koristi splošnemu stanju v družbi ali pristojnih institucijah.«

Novinar in urednik sta kršila 21. člen, saj nista bila dovolj pazljiva pri omembi imen, objavi fotografije storilca in podatkov, ki so skupaj z že prej znanimi omogočili jasno prepoznavo žrtev. NČR ob tem znova opozarja, da dejstvo, da se lahko novinar z občutljivimi informacijami, ki zadevajo zasebnost žrtev, seznani na sodišču ali tožilstvu, novinarja ne odvezuje njegove odgovornosti pri poročanju. Na to je NČR opozorilo že 7. 12. 2006 v primeru Marja Zalokar Hrvatin in Bojana Caf proti Večeru.

Novinar in urednik sta kršila 22. člen, saj z objavo podatkov, ki so omogočili razkrivanje zasebnosti žrtev, in z objavo fotografije storilca oziroma osumljenca nista pokazala potrebne obzirnosti, ki jo zahteva poročanje, objava fotografij ter prenašanje izjav o otrocih in mladoletnikih. K identifikaciji žrtev so, kot rečeno, poleg fotografije storilca, njegovega imena in začetnice priimka v povezavi z že prej znanimi podatki prispevali tudi neuradne podrobnosti iz nove obtožbe.

NČR ni sledilo predlogu Varuha, naj sprejme najstrožje sankcije zoper novinarja OM in urednika Jožeta Šmigoca, med katerimi je tudi izključitev iz DNS. Novinar je uporabil začetnici priimka storilca oziroma osumljenca (čeprav je bil ta že obsojen in bi torej lahko uporabil njegovo polno ime). NČR meni, da je to storil zaradi zaščite žrtev, ki jih ne poimenuje niti z začetnicami. Urednik pa ni edini ali v tem primeru prvi objavil fotografije osumljenca. Ne eden ne drugi po informacijah NČR kodeksa v obravnavanem primeru nista kršila sistematično. Zato se je NČR odločilo, da za urednika Jožeta Šmigoca najstrožje kazni ne izreče.

Glede upravičenosti oziroma neupravičenosti uporabe psevdonima v tem primeru Novinarsko častno razsodišče napotuje na 13. novembra 2008 objavljeno izjavo razsodišča »Psevdonimi v novinarstvu«.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Novinarsko častno razsodišče je za člana novinarskih organizacij Jožeta Šmigoca sprejelo razsodbo za novinarja podpisanega z inicialkami OM pa stališče.

v Ljubljani, 17. marca 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča