Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Mojca Ramšak, Mario Belovič, Nina Jerman, Vasja Jager in Nada Ravter, je na seji 13. septembra 2011 v primeru Zavarovalnica Triglav proti novinarki Marti Razboršek, TV Slovenija, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Zavarovalnica Triglav proti novinarki Marti Razboršek, TV Slovenija
Zavarovalnica Triglav d. d. je na NČR vložila predlog za uvedbo postopka proti novinarki, ker naj bi ta z objavo prispevka o domnevnih kriminalističnih preiskavah v odvisni družbi Zavarovalnice v informativni oddaji Dnevnik 10. maja 2011 kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti.) Prvotno je Zavarovalnica NČR predlagala uvedbo postopka proti novinarju in voditelju TV Slovenija Dejanu Ladiki, ki je v omenjeni informativni oddaji prebral napoved prispevka, po opozorilu TV Slovenija, da je njegova avtorica novinarka Marta Razboršek, kar iz prispevka ni bilo razvidno, pa je NČR predlagalo pritožniku, naj svojo pritožbo naslovi nanjo, s čimer se je strinjal.
Kodeks naj bi novinarka prekršila z navajanjem informacij, ki jih po zatrjevanju Zavarovalnice Triglav ni preverila ne pri matični in ne pri odvisni družbi, kar pritožnik dokazuje z elektronskimi sporočili oseb, ki so v njegovi odvisni družbi Triglav Kopaonik zadolžene za komunikacijo z novinarji. Novinarka je v omenjenem prispevku poročala, da v podjetju Triglav Kopaonik poteka kriminalistična preiskava zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju, ki naj bi zajemale zaračunavanje previsokih provizij agencijam ali fizičnim osebam, ki so prodajale zavarovalniške storitve. Po mnenju pritožnika je s tem prizadela ugled celotne skupine Zavarovalnice Triglav in kršila ustavno načelo, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže krivde. Obenem pritožnik »dopušča možnost, da policija opravlja posamezna dejanja v zvezi z morebitnimi nezakonitimi posli« v njegovi odvisni družbi in da srbski kriminalisti o tem niso obvestili ne pristojnih v Triglav Kopaonik ne v matičnem podjetju Zavarovalnica Triglav.
Novinarka je na obtožbe odgovorila in jih zanikala.
Pojasnila je, da je prvotno informacijo o kriminalistični preiskavi v družbi Triglav Kopaonik dobila od informatorja iz Slovenije, nakar jo je skušala preveriti tako po uradni poti kot pri svojih virih. Tako je klicala na beograjski sedež omenjenega hčerinskega podjetja slovenske zavarovalnice, vendar ji odziva ni uspelo dobiti, pri čemer tudi sama priznava, da je klic opravila v poznih popoldanskih urah. Zato je navedbe informatorja preverila »pri dveh kredibilnih virih v Beogradu, ki sta se vedno do sedaj izkazala kot zanesljiva«; oba sta po njenih besedah potrdila resničnost informacij, njunih identitet pa v prispevku ni razkrila, saj jo je k temu zavezoval dogovor o spoštovanju anonimnosti.
Novinarka je še poudarila, da pritožnik sam v svojem predlogu za uvedbo postopka zoper njo dopušča možnost, da v njegovi odvisni družbi poteka kriminalistična preiskava in da z njo ni seznanjen; kot pojasnjuje novinarka, v začetku predkazenskega postopka ni običajno, da bi policija o svojih ravnanjih obvestila prizadeto pravno osebo. Zato se je zanesla na svoje vire, informacije, ki jih je objavila, pa so bile kasneje tudi uradno potrjene s strani srbske policije.
Novinarka je v svojem odgovoru še dodala, da se nikjer v prispevku ni opredeljevala glede krivde Zavarovalnice Triglav, zato tudi ni kršila ustavnega načela nedolžnosti.