Pomorski muzej Sergej Mašera Piran proti Lei Kalc Furlanič (Primorske novice)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Mario Belovič in Nina Jerman (člani), je na seji 27. septembra 2011 v primeru Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (zanj direktorica Martina Gamboz) proti novinarki Primorskih novic Lei Kalc Furlanič ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije

Primer: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran proti novinarki Primorskih novic Lei Kalc Furlanič

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (zanj direktorica Martina Gamboz), v nadaljevanju Pomorski muzej, novinarki Primorskih novic Lei Kalc Furlanič v prijavi očita, da je v članku z naslovom »Za mercedes je, za delavce ni«, obavljenem 7. aprila 2011 v Primorskih novicah, kršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), 3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče), 5. člen kodeksa (ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti), 10. člen kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine), 17. člen kodeksa (novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti) in 24. člen kodeksa (če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oziroma se kot novinar izločiti).

Martina Gamboz Lei Kalc Furlanič očita, da so trditve delavcev v pismu, ki so ga poslali novinarki in v katerem trdijo, da je bila Gambozeva obveščena o njihovem stanju (več mesecev niso bili plačani za delo pri obnovi Solinarskega muzeja, ki ga je naročil in plačeval Pomorski muzej) in da naj bi jim »molila račun pod nos«, s tem pa zagotavljala, da je izvajalec del (Robert Hrobat) poplačan in da bodo oni tudi, zavajanje javnosti in laž. S tem naj bi bila novinarka nekorektna in žaljiva, s čimer naj bi kršila 2. člen kodeksa. Ker pri tem – tako Gambozeva – ni pridobila njenega odziva, naj bi kršila tudi 3. člen kodeksa. Direktorica muzeja novinarki očita še eno kršitev 3. člena kodeksa, in sicer v uvodniku, v katerem »nakazuje, da ni bila opravljena podrobna revizija nad delom javnega zavoda«. Tudi pri tem naj novinarka ne bi pridobila odziva Gambozove. Prav tako naj bi novinarka v prispevku napačno navedla, da je »Pomorski muzej od leta 2009 dobil 300.000 evrov sredstev od minstrstva«, s tem pa naj bi kršila 5. člen kodeksa. Martina Gomboz Kalc Furlaničevi očita tudi kršitev 10. člena kodeksa, in to z nadnaslovom »Oškodovani delavci v solinarskem muzeju demantirajo izjavo direktorice muzeja« in z naslovom članka »Za mercedes je, za delavce ni«, ker da naj bi takšna oprema članka bralca zavajala, da je krivda za neizplačane plače na strani Solinarskega muzeja oziroma direktorice Martine Gamboz. Z delom članka, v katerem novinarka citira delavce, ki so »šli trkat tudi na vrata muzeja, k direktorici Martini Gamboz, ki nam je pomahala z računom, češ, da gre izvajalcu takoj nakazat denar«, naj novinarka ne bi spoštovala pravice posameznika do zasebnosti, s tem pa naj bi kršila 17. člen Kodeksa. Ob tem novinarki očita še kršitev 24. člena kodeksa, navaja njeno pismo županu občine Piran, NČR pa predlaga, naj razišče njene vire in »prave namene njenega pisanja«.

Novinarka Primorskih novic Lea Kalc Furlanič vse obtožbe zavrača. Očitane kršitve 2. člena kodeksa sicer ne pojasnjuje, glede očitane prve kršitve 3. člena pa odgovarja, da je navajano pismo delavcev demanti na v prejšnjem članku objavljene izjave Gambozove, zato njen ponovni odziv ni bil potreben. Na očitano drugo kršitev 3. člena kodeksa v omenjenem uvodniku novinarka odgovarja, da ne ve, za kateri uvodnik gre, če pa Gambozeva s tem misli na komentar, objavljen v Primorskih novicah 2. aprila 2011, je pri tem rok za pritožbo na NČR potekel. Glede očitane kršitve 5. člena kodeksa novinarka pravi, da so o tem pisali dvakrat, ob tem pa so navajali ministrstvo za kulturo. Pri očitani kršitvi 10. člena kodeksa novinarka trdi, da nadnaslov – ki ga je postavil urednik redakcije Bojan Gluhak – jasno pove, da gre za demanti delavcev na izjave direktorice, zato to še ne pomeni, da je krivec za neizplačane plače Pomorski muzej oziroma njegova direktorica Martina Gamboz. Glede očitane kršitve 17. člena kodeksa novinarka odgovarja, da je direktorica Martina Gamboz javna uslužbenka, ki upravlja z davkoplačevalskim denarjam, zato je takšen zapis in s tem morebitno razkrivanje njene zasebnosti upravičeno. Novinarka »ostro zavrača« kršitev 24. člena kodeksa, da deluje v konfliktu interesov. Njeni stiki z nekdanjim in zdajšnjim županom piranske občine, na katero je kot občanka naslovila svojo zamisel o kulturnem koordinatorju in z njo seznanila tudi direktorje javnih zavodov, ne zadevajo njenega novinarskega dela, saj ne poroča o kulturnem dogajanju, namigovanja Gambozeve o nameri njenega pisanja pa so izmišljotina.

SKLEP:

Novinarka Primorskih novic Lea Kalc Furlanič ni kršila 2., 3., 5., 10., 17. in 24. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarkino navajanje in citiranje pisma delavcev, v katerem ti trdijo, da so direktorici muzeja Martini Gamboz trkali na vrata, ona pa da jim je »molila račun pod nos«, niso nekorektno in osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev, zato NČR meni, da do očitane kršitve 2. člena kodeksa ni prišlo. Ker pri tem navajanju ne gre niti za hude obtožbe, novinarki tudi ni bilo treba pridobiti odziva nanje. Zato ni kršila 3. člena kodeksa. Glede kršitev 3. člena kodeksa v uvodniku NČR ugotavlja, da je bila pritožba Gambozeve prejeta prepozno, in je zato ni obravnavalo. NČR meni, da je zapis novinarke, da je muzej prejel 300.000 evrov, nepravilen, ker je vsoti, ki jo je Pomorski muzej prejel od ministrstva za kulturo za leto 2009 prištela še vsoto iz leta 2008, vendar pri tem ne gre za kršitev 5. člena kodeksa, saj podatki niso »nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja«, na katera bi novinar moral opozoriti. NČR poudarja, da gre za napačno predstavljene uradne in točne podatke ministrstva za kulturo, kar je novinarkina površnost, pri kateri pa se pritožnica ni sklicevala na kršitev 1. člena kodeksa. NČR meni, da novinarka ni kršila 10. člena kodeksa, saj je nadnaslov članka »Oškodovani delavci v solinarskem muzeju demantirajo izjavo direktorice muzeja« povsem korekten, naslov »Za mercedes je, za delavce ni«, pa bi lahko bil sporen, saj bi iz njega bralec lahko sklepal, da gre za avto direktorice muzeja, ne pa za izvajalca del Roberta Hrobata. A ker podpis pod fotografijo jasno pove, za čigav avto gre, vsebina članka pa se ukvarja predvsem s posli Hrobata, NČR meni, da ne potvarja vsebine članka, saj je ta eksplicitno pojasnjena. Trkanje nepoplačanih delavce na vrata direktorice javnega zavoda, ki je dela naročila, ne more pomeniti neupravičenega posega v njeno zasebnost. Prvič zato, ker so delavci to storili na njenem delovnem mestu, ki je javni zavod, drugič pa zato, ker je direktorica muzeja javna uslužbenka in upravlja z javnimi sredstvi. Iz istih razlogov tudi pisanje novinarke, ko navaja dejanja delavcev in ko razkriva upravljanje z javnimi sredstvi muzeja, ne more biti poseg v zasebnost javne uslužbenke, ki z njimi upravlja. Zato očitane kršitve 17. člena kodeksa NČR ni ugotovilo. Pismo, na katerega se v prijavi sklicuje Gombozeva in ki ga je novinarka Lea Kalc Furlanič kot občanka pisala županu piranske občine, ob tem pa ga je poslala tudi direktorjem javnih zavodov, in je torej javno, ne izkazuje konflikta interesov pri njenem poročanju o delovanju Pomorskega muzeja. Zato novinarka ni kršila 24. člena kodeksa. NČR meni, da gre za ustavno pravico javnega izražanja mnenje in pobud, ki je zagotovljeno vsem državljanom republike Slovenije.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 27. septembra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča