SAZAS proti novinarju Novici Mihajloviću, Finance – Novinarsko častno razsodišče

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon, Nina Jerman in Davorin Koron (člani), je na seji 27. septembra 2011 v primeru Sazas (predsednik upravnega odbora Matjaž Zupan) proti novinarju Financ Novici Mihajloviću ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: SAZAS proti novinarju Novici Mihajloviću, Finance

Združenje SAZAS novinarju Financ Novici Mihajloviću očita, da je v članku z naslovom »Zoran Predin je šel na okope v boju za Sazasov denar« in podnaslovom »Vrhovno sodišče je pritrdilo zahtevi za odpravo nepravilnosti pri delitvi honorarjev, skupina avtorjev odločno brani svoj položaj«, objavljenem 6. junija 2011, kršil 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (novinar mora preverjati točnost informacij in se izogibati napakam), 2. člen kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), 3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče) in 18. člen kodeksa (ko novinar poroča s področja pravosodja upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen).

SAZAS novinarju očita, da je v omenjenem članku na podlagi zavrnjene zahteve za začasno odredbo na Vrhovnem sodišču Slovenije na seji 16. 5. 2011, ki jo je predlagal SAZAS, netočno sklepal, da je sodišče z zavrnitvijo začasne odredbe pritrdilo odločitvi Urada za varstvo konkurence (v nadaljevanju UVK), da mora SAZAS nehati nepregledno razdeljevati avtorske honorarje. SAZAS v prijavi pojasnjuje, da je sodišče odločalo le o predlogu začasne odredbe o zadržanju odločbe UVK, ne pa o vsebini presoje UVK, zoper katero je vložena tožba in sproženih več drugih pravnih postopkov, o katerih še ni pravnomočno odločeno. Pri tem se združenje sklicuje na 12. točko sklepa sodišča, v kateri je zapisano, da se je »Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe omejilo na presojo zakonsko določenih predlogov za izdajo začasne odredbe. Zato ni presojalo argumentov tožnika, ki zadevajo samo vsebino izpodbijane odločbe. Te bo presojalo pri odločanju o utemeljenosti tožbe.«

Novinar Novica Mihajlović v odgovoru na poziv NČR najprej pojasnjuje, da očitanih kršitev ni storil, prav tako nobene napake, vsebina članka pa nikakor ni nekorektna niti osebno žaljiva, kar mu očita SAZAS. Pred objavo članka je z Zoranom Predinom, članom Sazasove delegacije, ki je »takrat pri gospodarski ministrici poskušala doseči spremembo odločbe UVK«, govoril , torej je dobil njegov odziv in ga tudi korektno zapisal. Novinar trdi, »da je Vrhovno sodišče odločilo v korist UVK. To je bistvena informacija in javnost je o tem dobila pravilno informacijo«. Ob tem priznava, da je uvodni del članka s strokovno-pravnega vidika res napačen, vendar pa meni, da javnost s tem ni bila napačno informirana. »Namreč tisti del javnosti, ki nima posebnih pravniških znanj, je bil pravilno informiran. Tisti del javnosti, ki pa pravniška znanja ima, je lahko iz članka brez težav razbral, za kaj natančno gre,« trdi novinar. Poleg tega je bil na omenjeni članek v skladu z zakonom objavljane popravek.

SKLEP:

Novinar Novica Mihajlović je kršil 1. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 2. in 3. člena kodeksa.

Obrazložitev:

V podnaslovu članka novinar trdi, da je »Vrhovno sodišče pritrdilo zahtevi za odpravo nepravilnost pri delitvi honorarjev«, s tem pa sugerira, da je v celotnem sporu tudi vsebinsko že odločilo. A v nadaljevanju besedila ta trditev ni utemeljena in argumentirana, saj iz članka ni jasno razbrati, da je sodišče odločalo le o začasni odredbi, na pa tudi o vsebini zahteve UVK, kar pa Mihajlović v podnaslovu članka netočno navaja, zaradi česar je kršil 1. člen kodeksa. Novinar bi se temu lahko izognil, če bi v nadaljevanju prispevka podrobneje pojasnil, da je sodišče odločalo le o začasni odredbi, ne pa o vsebini spora. S tem bi se izognil tudi prepuščanju presoje splošni javnosti, da s svojim pravniškim znanjem sama razbira, kaj ji v članku sporoča.

Mihajlovićev argument, »da je Vrhovno sodišče odločilo v korist UVK«, drži le deloma, in to v tistem delu, da je sodišče zavrnilo zahtevo Sazasa o začasni odredbi, ne vzdrži pa v tistem delu, da je tudi vsebinsko odločilo o celotni zahtevi, kot bi se iz novinarjevega pisanja dalo sklepati. S tem je prekršil 18. člen kodeksa (ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen), saj je iz podnaslova mogoče sklepati, da je sodišče dokončno in pravnomočno odločilo tudi o vsebini spora Sazas zoper UVK, in to v škodo Sazasa, kar pa glede na to, da pravni postopki o tem še trajajo, ni res.

Novinar je v nadaljevanju članka, ki govori predvsem o vlogi Zorana Predina v celotni zadevi, pridobil njegov odziv, zato ni kršil 3. člena kodeksa, pa tudi sicer ta del besedila sploh ne vsebuje hudih obtožb. Novinar pri predstavljanju dejstev ni žaljiv, zato NČR meni, da ni kršil 2. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga katerega koli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča NČR. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopke prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 27. septembra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča