V. V. proti novinarju Primorskih novic Danijelu Ceku


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Lea Širok, Nina Jerman, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Mojca Ramšak in Mario Belovič (člani), je na seji 11. oktobra 2011 v primeru V. V. proti novinarju Primorskih novic Danijelu Ceku sprejelo stališče, da je novinar Primorskih novic Danijel Cek kršil Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: V. V. proti novinarju Primorskih novic Danijelu Ceku

Pritožnica očita novinarju, da je v članku Lovijo jo stari grehi, ki je bil 5. maja 2011 objavljen v Primorskih novicah, kršil 1., 2., 3., 17., 18. in 21. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

V članku novinar povzema dogajanje s prve sodne obravnave, v katero je bila pritožnica vpletena kot obtoženka zaradi domnevnega ponarejanja listin in goljufije pred sedmimi leti. V nadaljevanju podrobno opiše njeno preteklost, povezano s številnimi kaznivimi dejanji, zaradi katerih je bila obsojena na zaporno kazen. V članku citira tudi izjavo obdolženke, da jo je novo sojenje šokiralo, ker si je po prihodu iz zapora, leta 2009, uredila življenje in je začela tudi študirati.

Pritožnica meni, da je novinar kršil 1. člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam), ker zapisanih informacij ni preveril tudi pri njej osebno, ker je njeno ime zapisal v celoti in navedel kraj, kjer živijo njeni starši, pri katerih pa sama ne živi že več kot 15 let, zaradi česar je v prispevek po nepotrebnem ponovno vpletel tudi njeno družino.

2. člen kodeksa (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) naj bi kršil z napisom oziroma mednaslovom ‘ženski čari delujejo’, ki je po mnenju pritožnice žaljiv, obenem pa se je novinar poleg podrobnega opisovanja njene predkaznovanosti razpisal še o njenem zasebnem življenju.

Po mnenju pritožnice je novinar, ki je o njej poročal tudi v preteklosti, kršil 3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo), ker niti tokrat ni vprašal za njeno plat zgodbe. Pritožnica pojasnjuje, da je potrebovala veliko let, da se je izvila iz začaranega kroga družinskega nasilja in zlorab in da se je nato soočila s posledicami negativnih ravnanj in obsodb. Od leta 2006, ko je bilo narejeno zadnje kaznivo dejanje, pa je kot pravi, „drugačen človek, uredila sem si življenje, vendar je izredno težko živeti z madežem iz preteklosti … živim v (naveden kraj, op. NČR), kraj je majhen, ljudje se poznajo med seboj“. Kakor pravi, je svojo „kazen prestala“, po objavi članka pa je izgubila službo, ljudje iz bližnje okolice naj bi ji začeli postavljati vprašanja o njeni preteklosti.

17. člen kodeksa (novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti) naj bi kršil, ker je z zapisanim na več mestih senzacionalistično in neupravičeno razkrival njeno zasebnost v javnosti, ko je zapisal: ženski čari delujejo…, dvanajstkrat obsojena…, nesojena zdravnica…, stara znanka sodišč in policije…, lovijo jo stari grehi…, izdajala za marsikoga…, sodna izvedenka podala, da se popolnoma zaveda svojih dejanj.

Pritožnica meni, da je novinar kršil 18. člen kodeksa (ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen; novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih), ker je v članku navedel njeno ime in starost ter navedel ime še ene obsojenke, ki naj bi prav tako že prestala zaporno kazen.

21. člen kodeksa (spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni) pa naj bi kršil, ker naj bi s člankom „spodbudil stigmo, obelodanil preteklost, za katero je dejansko malokdo vedel, ko sem začela znova po prestani kazni“. Za njeno preteklost so do objave članka vedeli le tisti, dodaja pritožnica, ki so bili zanjo dolžni vedeti po uradni dolžnosti. Na centru za socialno delo jo sicer spodbujajo, naj živi za prihodnost, ker je pretekle dolgove že odslužila, vendar jo je novinarjevo pisanje psihično zlomilo. Kljub temu pa bo za svojo zaščito uporabila vsa pravna sredstva, da se zaščiti pred ponovnim spornim pisanjem, glede na to, da jo na sodišču zaradi domnevnih kaznivih dejanj iz leta 2004 čaka še druga obravnava. Pritožnica je za NČR izjavila, da ni sprožila tožbe zoper novinarja.

Novinar Danijel Cek vse očitane kršitve zavrača. Kakor pojasnjuje v odgovoru na pritožbo, ni kršil 1. člena kodeksa, saj je članek nastal na podlagi dogajanja na javnih sodnih obravnavah, kjer osebni podatki vpletenih v obravnavo kakor tudi vse podane informacije veljajo za uradne podatke. Vsi podatki in informacije so vpisani v sodni spis, kar jim daje tudi verodostojnost. Ob tem še dodaja, da ni navedel polnega imena obdolženke, temveč le osebno ime in začetnico priimka, kakršna je tudi uveljavljena praksa medija.

Novinar zavrača kršitev 2. člena, ker članek, kakor pravi, ni napisan v nekorektnem in žaljivem tonu. Navajanje preteklih kazenskih postopkov, v katere je bila vpletena pritožnica, pa je bilo nujno za „postavljanje informacijskega konteksta“, pomembnega za razumevanje zgodbe. Ključni element je bilo namreč prav ponavljanje podobnih kaznivih dejanj, ki je leta 2007 pomembno vplivalo tudi na razsodbo.

Očitek o kršitvi 3. člena je po mnenju novinarja brezpredmeten. Kakor pojasnjuje, članek korektno povzema dogajanje v sodni dvorani, kjer je zagotovljena enakopravna zastopanost vseh stališč in vpletenih. Praksa medija je, nadaljuje novinar, da dodatnih pojasnil pri strankah in njihovih odvetnikih med trajanjem razsodbe ne išče, saj je to nepotrebno oziroma bi lahko odprlo prostor manipulacijam in škodilo objektivnosti poročanja in sodnega postopka.

Ker gre v članku za poročilo o dogajanju na sodni obravnavi, zapisano na more biti vdor v zasebnost, pojasnjuje novinar svoje stališče, da ni kršil 17. člena. Interes javnosti pa se je po njegovem vzpostavil tudi zaradi posledic kaznivih dejanj, za katera je bila pritožnica obsojena, na življenja mnogih ljudi.

18. člena ni kršil, ker domnevo o nedolžnosti, tudi z uporabo pogojnika, upošteva skozi celoten članek, razen v primeru kaznivih dejanj, za katera je bila pritožnica pravnomočno obsojena.

Glede kršitev 21. člena pa novinar meni, da so očitki brezpredmetni, saj v članku ni „niti sence dejanj in namer, ki jih ta člen prepoveduje“.

SKLEP:

Novinar Danijel Cek je kršil 17. člen kodeksa, ni pa kršil 1., 2., 3., 18. in 21. člena.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je novinar kršil 17. člen kodeksa, saj s podrobnim naštevanjem in opisom kaznivih dejanj pritožnice, za katera je bila že pravnomočno obsojena in je zanje leta 2009 tudi odslužila zaporno kazen, dejansko ni pokazal spoštovanja do njene pravice do zasebnosti. NČR pri tem ni moglo mimo pojasnila pritožnice, ki je navedla, da si je življenje po prestani zaporni kazni poskušala v novem okolju na novo urediti. Novinar je za nove okoliščine vedel, saj je v članku navedel izjavo obtoženke, ki je trdila, da jo je novo sojenje šokiralo, „ker od zadnjega pripora leta 2006 ni storila nobenega novega kaznivega dejanja, od konca prestajanja zaporne kazni, leta 2009, naj bi si uredila tudi življenje, …“

NČR verjame pritožnici, da je članek, v katerem je novinar razkril podrobnosti iz njene preteklosti, negativno vplival na njeno sedanje socialno življenje.

V tem primeru NČR ne more pritrditi novinarju, da se je interes javnosti vzpostavil zaradi posledic „kaznivih dejanj, za katere je bila pritožnica obsojena, na življenja mnogih ljudi“, saj je bila pritožnica tokrat vpletena v sodni postopek zaradi domnevnih kaznivih dejanj iz leta 2004, in ne zato, ker bi kazniva dejanja nadaljevala tudi po prestani kazni, kar bi morda lahko opravičilo novinarjev podroben opis.

NČR tudi meni, da bi se v članku, v katerem je poročal o prvi sodni obravnavi, lahko izognil osebnim podatkom, od imena do njene starosti in kraja, kjer živijo starši pritožnice, saj bi pritožnico na ta način v veliko manjši meri izpostavil javnosti.

NČR meni, da novinar ni kršil 1. člena kodeksa, ker v članku ni navajal napačnih informacij.

NČR ni ugotovilo kršitve 2. člena, saj v članku kot celoti ni zaznalo nekorektnega in osebno žaljivega tona. Novinar po mnenju NČR ni kršil 3. člena, saj je glede novih obtožb povzel odgovor, ki ga je na sodni obravnavi podala pritožnica. NČR ugotavlja, da v članku ni kršil 18. člena, saj v članku nikjer ni trdil, da je pritožnica katero od domnevnih kaznivih dejanj tudi naredila, prav tako meni, da ni kršil niti 21. člena, saj NČR v članku ni zaznalo spodbujanja k nasilju, širjenja sovraštva in nestrpnosti. Novinar pa bi se lahko izognil seksističnim pripombam kot denimo »ženski čari«. NČR še meni, da bi novinar moral upoštevati dejstvo, da gre za osebo, ki se poskuša po prestani kazni socialno rehabilitirati, zato bi lahko poročal bolj obzirno.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 25. oktobra 2011

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča