Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Špela Šipek, Mojca Pašek, Alma M. Sedlar, Davorin Koron in Jasna Tepina (člani), je na seji 14. januarja 2010 v primeru Lafarge Cement d.d. proti Gregorju Repovžu, odgovornemu uredniku Mladine in Petru Petrovčiču, novinarju Mladine, odločilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije
Primer: Lafarge Cement d.d. proti novinarju Petru Petrovčiču in odgovornemu uredniku Gregorju Repovžu, Mladina
Lafarge Cement d.d. je na NČR vložil pritožbo, v kateri trdi, da je odgovorni urednik revije Mladina Gregor Repovž s tem, ko je 21. avgusta 2009 dovolil objavo članka neznanega novinarja oz. novinarke z naslovom Lafargeove lovke v rubriki 8 dni na teden, kršil 2., 3., 4. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Po mnenju pritožnika je odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.), ker je dovolil objavo kratkega prispevka v rubriki 8 dni na teden, v katerem novinar podjetju Lafarge Cement d. d. očita kar dve kaznivi dejanji podkupovanja, ne da bi pred tem kakorkoli poskušal dobiti odziv podjetja. V kratkem članku novinar navaja, da je podjetje Lafarge Cement d. d. iz Trbovelj podkupilo trboveljsko občino: «Trboveljsko (občino) so spomladi recimo »kupili« s 43.000 evrov vredno donacijo za otroško igrišče«. Dodal je, da poskuša podjetje podkupiti tudi trboveljskega župana, saj je zapisal, da »trboveljski župan namreč od vodstva zahteva, da občini sezidajo nov bazen, Lafarge pa naj bi ga skušal podkupiti s kupovanjem županovih pleskarij«.
3. člen kodeksa (Ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti.) naj bi odgovorni urednik kršil, ker nobene od obtožb o podkupovanju Lafargea ni predstavil kot nepotrjeno ali kot ugibanje, čeprav sta, tako pritožnik, v resnici zgolj produkt avtorjeve domišljije, zato bi moral avtor na to opozoriti. Pritožnik tudi trdi, da je v članku povsem neresnična trditev avtorja, da je Lafarge »največji zasavski onesnaževalec«, saj da je v Zasavju devet podjetij, ki so zavezanci za pridobitev okoljskega dovoljenja, od katerih ima najmanj eno, po meritvah pristojnih institucij, vsaj desetkrat višje izpuste v ozračje kot Lafarge Cement. Zato bi po mnenju pritožnika avtor moral opozoriti na to, da gre le za ugibanja in nepotrjene informacije.
4. člen novinarskega kodeksa (Novinar mora, kadar je mogoče, navesti vir informacije. Javnost ima pravico poznati vir informacije, da bi lahko ocenila njen pomen in verodostojnost. Če sicer ni mogoče pridobiti informacije, se novinar lahko dogovori o anonimnosti vira.) naj bi odgovorni urednik Mladine kršil, ker je objavil članek, v katerem nepodpisan avtor ni navedel vira informacij. Skliceval se je na protikorupcijsko komisijo, ki naj bi preiskovala podkupovanje trboveljskega župana, ob tem pa ni navedel, kdo in od koga pri protikorupcijski komisiji je to informacijo pridobil. Tudi informacije, da naj bi bila donacija občini za otroško igrišče v resnici podkupnina, avtor ni utemeljil z navedbo vira ali zapisal, da jo je dobil od anonimnega vira.
11. člen novinarskega kodeksa (Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti jasno razvidna.) naj bi po mnenju pritožnika odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž kršil, ker članek, ki je v celoti napisan kot avtorjev komentar, kot tak ni nikjer označen.
Odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž in Peter Petrovčič, ki je avtor spornega članka, sta na pritožbo odgovorila in vse navedbe pritožnika zanikata.
Peter Petrovčič navaja, da se pod članek res ni podpisal, je pa njegovo ime nad člankom, kot je v reviji Mladina v navadi.
Zavrača trditev pritožnika, da naj bi kršil 2. člen kodeksa, saj je v stavku:« Trboveljsko (občino) so spomladi recimo »kupili« s 43.000 evrov vredno donacijo za otroško igrišče«, beseda »kupili« v narekovaju, kar po njegovem mnenju jasno kaže na pomen besede, tudi zato, ker je sicer finančna injekcija LC trboveljski občini korektno zapisana kot donacija. Dodaja, da je župan Barovič sam javno potrdil, da je direktorju LC za Evropo pisal uradno pismo, v katerem ga je pozval, naj vendar LC sofinancira izgradnjo novega bazena v Trbovljah. Barovič je tudi za časnik Delo 18. 8. 2009 potrdil, da je LC želel kupiti njegove slike. Novinar poudarja tudi, da v članku ni trdil, da je LC poskusil podkupiti župana Trbovelj, pač pa z besedicama »naj bi« le izrazil svojo domnevo.
S tem novinar zavrača tudi obtožbe o kršitvi 3. člena novinarskega kodeksa. Kar zadeva njegovo navedbo, da je Lafarge največji zasavski onesnaževalec, pa pravi, da je vse odvisno od tega, na katere izpuste se to nanaša in v potrditev svojih navedb dodaja pismo Zasavskega zdravniškega društva, ki govori o onesnaževanju v Zasavju.
Očitke o kršitvi 4. člena kodeksa novinar zavrača, saj da je informacijo povzel po drugih medijih in jo preveril tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije.
Prav tako je prepričan, da ni kršil 11. člena kodeksa, saj da je novicam in poročanju o že znanih dejstvih v reviji Mladina namenjena le rubrika 8 dni na teden.