Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Brigita Mohorič, Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma Maruška Sedlar in Špela Šipek (člani), je na seji 4. februarja 2010 v primeru MERCATA, finančna družba d.d. Ljubljana proti novinarju Borisu Šuligoju in odgovornemu uredniku Darijanu Koširju, Delo, ugotovilo, da novinar in urednik nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: MERCATA, finančna družba d.d. Ljubljana proti novinarju Borisu Šuligoju in odgovornemu uredniku Darijanu Koširju, Delo
Mercata, finančna družba d.d. Ljubljana, v imenu katere se pritožuje predsednik uprave Marko Mencin, je na NČR naslovila pritožbo, v kateri navaja kršitve novinarskega kodeksa, ki naj bi jih storil novinar Boris Šuligoj v članku z naslovom »Kjer se prepirata dva, Gazprom dobiček ima«, objavljenem na 1. strani časnika Delo 6. 6. 2009; kršitve kodeksa v istem članku očita tudi odgovornemu uredniku Darijanu Koširju.
Pritožnik očita novinarju kršitev 2. in 3. člena kodeksa, saj ni pridobil odziva družbe Mercata oz. predsednika uprave Marka Mencina, ki se je v tem pisanju prepoznal; novinar tudi ni opozoril, da gre za objavo nepotrjenih informacij. Pritožnik očita še kršitev 1. člena odgovornemu uredniku Darijanu Koširju in soodgovornost za novinarjeve kršitve,in sicer v naslednjih stavkih: »Najprej smo spoznali, da nas tujci lahko kupijo za drobiž. Potem smo ugotovili, da je med njimi tudi kateri, ki kar dobro gospodari. In da je med domačimi lastniki (ki so uživali moralno prednost) pravzaprav še več problematičnih kot pri tujcih. Slovenci smo, denimo, naredili veliko bolje, ker smo večinski delež domačega ladjarja prodali poštenemu nemškemu specialistu, kot če bi ga zaupali kakšnemu domačemu »tajkunu«.
Pritožnik meni, da je novinar Boris Šuligoj z navedenimi stavki kršil 2. člen kodeksa, saj se je kljub temu, da ni omenjen z imenom in priimkom, prepoznal. Meni, da ga je prepoznala tudi “širša strokovna javnost”, saj novinar v članku govori o prodaji večinskega deleža v podjetju “domači ladjar”, iz česar je, tako pritožnik, popolnoma jasno in nesporno, da je govor o družbi Mercata d.d., saj naj bi novinar in javnost vedela, da je bila družba leta 2007 eden izmed treh interesentov za nakup deleža družbe Splošna plovba d.o.o. Portorož. Pritožnik še meni, da ga je novinar v nadaljevanju zapisa premišljeno imenoval “tajkun”, kar je v poslovnem svetu in tudi sicer zelo huda obtožba. Pritožnika je tudi neutemeljeno navedel kot primer problematičnega lastnika, a kljub hudim obtožbam ni poskušal pridobiti odziva, zato je kršil 2. člen kodeksa.
Pritožnik še meni, da je novinar z navedenimi stavki objavil ugibanja, saj ni mogel vedeti, kaj bi se zgodilo, če bi večinski lastnik Splošne plovbe d.o.o. Portorož postala družba Mercata d.d. Novinar ni opozoril, da gre za ugibanja, zato je kršil 3. člen kodeksa.
Odgovorni urednik Darijan Košir naj bi s tem, ko je dovolil objavo članka, pred tem pa ni preveril točnosti zbranih informacij, ki pritožnika neutemeljeno in tendenciozno ožigosajo za “tajkuna” in kot primer problematičnega domačega lastnika, kršil 2. člen kodeksa. Pritožnik še meni, da je Košir soodgovoren tudi za kršitev 2. in 3. člena kodeksa, ki ju je storil novinar.
Pritožnik še trdi, da je zaradi navedenih obtožb utrpel posledice in negativne reakcije pri poslovnih partnerjih. Navaja še, da objava velikega barvnega plačanega članka z naslovom
“Zgodilo se je čisto blizu vas – Kje so naše ladje? ” v isti številki časnika ni naključna in jo omenja kot posebno okoliščino. Pri tem ne pojasnjuje domnevne kršitve členov kodeksa.
Pritožnik v potrditev domnevnih kršitev kodeksa dodaja še kopije treh člankov novinarja Šuligoja o lastninjenju Splošne plovbe d.d. Portorož, v katerih je omenjena družba Mercata d.d., objavljenih leta 2007.
Novinar Boris Šuligoj kršitve kodeksa zanika in pojasnjuje, da je članek komentar, torej avtorjevo mnenje, avtorska analiza znanih in razpoložljivih dejstev o določenem problemu, dogodku, vprašanju. Novinar še trdi, da v komentarju ni govoril o Mercati ali o lastninjenju Splošne plovbe, temveč da je bila tema njegovega komentarja velika gospodarska škoda, ki je nastala zaradi obnašanja tajkunov iz afere Istrabenz, Mercata pa pri tem sploh ni bila omenjena. Šuligoj še pojasnjuje, da se je komentar navezoval na nosilni članek, poročilo s skupščine Istrabenza, na kateri delničarji niso izglasovali razrešnice I. Bavčarju, objavljenem na isti strani. V komentarju je tako razvijal dilemo, ali je imel Bavčar prav, ko je trdil, da je bolje zaupati lastništvo njemu osebno (domačim “kapitalistom”), ali pa bi bilo bolje premoženje državno pomembnih in strateških družb prepustiti tujcem. Po novinarjevem mnenju je primer Bavčar pokazal, da je bolje zaupati poštenemu tujcu kot pa nepoštenemu Slovencu, za prikaz česar je izbral primer tujega lastnika Splošne plovbe (nemškega ladjarja), ki se ni izkazal tako mačehovsko kot Bavčar. Šuligoj še piše, da v komentarju ni nikjer zapisal, da gre za družbo Mercata in so torej očitki o kršitvah 2. in 3. člena kodeksa neutemeljeni.
Dodaja še, da je pritožnik neprimernost in neutemeljenost pritožbe dodatno podkrepil z navedbo, da je “velik barvni plačani članek Zgodilo se je čisto blizu vas – Kje so naše ladje ?”, objavljen v isti številki, obtožba na račun urednikov in kaže na pravo luč pritožnika.
Obtožbe o kršitvah kodeksa zanika tudi odgovorni urednik Darijan Košir in navaja, da naloga odgovornega urednika ni, da preverja navedbe novinarjev, saj gre za zaupanje v profesionalno in odgovorno delo novinarjev. Odgovorni urednik ukrepa, ko novinar krši pravila, piše Košir in še, da Boris Šuligoj uživa njegovo zaupanje, saj profesionalno opravlja svoje delo, kar je dokazal v dolgoletni karieri.
Košir še piše, da je navedba pritožnika, da je objava barvnega plačanega članka “Zgodilo se je čisto blizu vas – Kje so vaše ladje?”, v isti številki časnika, ki po mnenju pritožnika ni naključna, za uredništvo Dela žaljiva in kaže na nizkotne nagibe pritožnika.