Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar in Špela Šipek (člani), je na seji 11. februarja 2010 v primeru Sava Kranj, zanjo odvetnik Damijan Pavlin proti Ani Turk, Gregorju Trebušaku ter Bojanu Travnu ugotovilo, da so novinarja in urednik kršili Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Sava Kranj, zanjo odvetnik Damijan Pavlin, proti novinarjema Kanala A, Ani Turk in voditelju Gregorju Trebušaku, in uredniku Bojanu Travnu
Damijan Pavlin se je v imenu Save Kranj na NČR pritožil zaradi prispevka Bodo rešili Savo ali prijateljstvo – Tajkunska operacija leta, ki je bil v oddaji Svet na Kanalu A objavljen 3. 12. 2009. Po njegovem mnenju so novinarji kršili 1., 2., 4., 7., 8. in 11. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Prvi člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam, svoje napake – četudi nenamerne – pa mora priznati in popraviti) naj bi novinarja in urednik po mnenju pritožnika kršili z več navedbami, ki naj ne bi bile resnične. Med drugim gre za izjave, da »Sava tone v vse večjih izgubah zaradi slabega upravljanja, pa igranja z Gorenjsko navezo in špekulacij okrog Istrabenza ter finančne krize«, zaradi česar naj bi Janez Bohorič moral prodati 20-odstotni delež Merkurja njegovemu največjemu lastniku, podjetju Bineta Kordeža. Po navedbah v prispevku bi to Savi prineslo 114 milijonov evrov, vendar pa naj bi Bohorič tega ne hotel storiti, saj »tudi prijatelj Kordež nima od kod vzeti denarja«. Zato naj bi Bohorič raje izdal obveznice, z njimi zagotovil do 50 milijonov evrov in s tem »Savo reševal z novimi dolgovi in vse to na račun prijateljskega zavezništva«. Neresnične naj bi bile navedbe o milijonskih dolgovih in vse slabšem poslovanju Save kot tudi to, da banke kreditov Savi večinoma nočejo podaljšati, temveč »od Bohoriča terjajo, naj jih vrne in to zato, ker kreditov ni ustrezno zavaroval.« Po navedbah novinarjev Sava denarja za povračilo teh kreditov nima, od Kordeža pa naj bi ga Bohorič, ki je »v imenu Save kupil 20 odstotkov Merkurja in jih shranil za Kordeža, ko bo imel denar, kar sta prijatelja spravila celo na papir« ne hotel izterjati zaradi prijateljskih povezav. S tem naj bi bil oškodovan tudi javni interes, saj je Sava v 30-odstotni lasti države.
Pritožnik pojasnjuje, da navedene trditve niso resnične, saj je Sava d.d. v prvih devetih mesecih 2009 ustvarila 5,6 milijonov evrov dobička, družbe Poslovne skupine Sava pa 10,6 milijona evrov. Poslovanje skupine Sava je bilo tudi v preteklih letih ves čas uspešno. Podatki o poslovanju Save so javno dostopni, vse javne objave pa so bile posredovane tudi Kanalu A, ki je prejel obvestilo o poslovanju Save 6.11.2009 o prvih devetih mesecih letošnjega leta.
Po mnenju pritožnika sta novinarja in odgovorni urednik 1. člen KNS kršili, ker so objavili neresnična dejstva o poslovanju Save. Čeprav so iz Save še pred objavo prispevka odgovorili na vprašanja novinarke in navedli vse te podatke ter po objavi prispevka na Kanal A posredovali zahtevo po objavi popravka, v oddaji ničesar od tega niso objavili. Po mnenju pritožnika novinarja tako svojih napak nista priznala in ne popravila, s čemer naj bi kršila 1. člen kodeksa.
Drugi člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) naj bi novinarja in urednik kršili, ker »naj bi bil ves prispevek narejen v maniri hude obtožbe«, kot trdi pritožnik. V prispevku naj bi bilo objavljenih več konkretnih obtožb, med drugim, da sta »Igor Bavčar, ki je potopil Istrabenz in Boško Šrot, ki je izčrpaval Pivovarno Laško, prava vajenca v primerjavi s tem, kar se bo zgodilo v prihodnjih urah«; da naj bi predsednik Save Janez Bohorič zato, da bi zagotovil denar in da mu ne bi bilo treba prodati deleža v Merkurju, obiskal celo gospodarskega ministra Lahovnika in predsednika vlade Boruta Pahorja; da naj bi Janez Bohorič poplačal kredite Staneta Valanta oz. Sava v zameno za hotele Bernardin, ti posli pa naj bi oškodovali vse državljane Slovenije, saj je država preko KAD-a in SOD-a 30 odstotna lastnica Save.
Pritožnik meni, da sta novinarja in urednik kršila 2. člen kodeksa, ker v prispevku niso navedene izjave tistih, ki jih obtožbe zadevajo. Čeprav je novinarka na Savo pred objavo prispevka poslala novinarska vprašanja, se ni nobeno od njih nanašalo na domnevne prijateljske povezave med Janezom Bohoričem in Binetom Kordežem, ki da naj bi dajale prednost prijateljskim navezam pred poslovnimi interesi in pred interesom družbe. Prav tako po navedbah pritožnika novinarka ni pridobila informacije o tem, kakšne narave so bili obiski predsednika uprave Sava pri ministru Lahovniku oz. predsedniku vlade Pahorju. Pritožnik meni, da poslana vprašanja še ne pomenijo, da je novinarka poskušala preveriti hude obtožbe pri tistih, ki jih te zadevajo, saj se nobeno od vprašanj ni nanašalo na te obtožbe. Razen tega v prispevku pojasnil in informacij, ki so ji jih posredovali iz Save kot odgovore na novinarska vprašanja, sploh niso objavili.
Četrti člen kodeksa (novinar mora, kadar je mogoče, navesti vir informacije) naj bi novinarja in urednik kršili, ker v prispevku niso navedli vira za trditev, da banke Savi kreditov »povečini nočejo podaljšati; prav nasprotno, od Bohoriča terjajo, naj jih vrne, in to zato, ker kreditov ni ustrezno zavaroval«.
Novinarji bi morali po mnenju pritožnika v prispevku navesti vir informacije, po kateri naj banke ne bi hotele podaljšati kreditov in bi zahtevale, da jih Sava vrne ter da Sava denarja za te kredite nima. Javnost bi morala poznati vir informacij, saj bi to omogočilo objektivno oceno pomena in verodostojnost teh. V prispevku ni naveden vir informacij o bančnih zahtevah in ravnanjih, prav tako ni navedeno, da tak vir (četudi anonimen) sploh obstaja.
Sedmi člen kodeksa (novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov) naj bi novinarja in urednik kršili, ker so, čeprav je Sava d.d. Kanalu A posredovala tako obvestilo o poslovanju kot odgovore na vprašanja, ki so vsebovali pomembne informacije o trditvah in vsebini prispevka, te informacije zamolčali in odgovorov iz Save niso objavili.
Osmi člen kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine) naj bi novinarji kršili z objavo delne izjave Janeza Bohoriča iz leta 2008: »Smo imeli opcijsko pogodbo o nakupu teh delnic sklenjeno.«, čeprav je ta v izvirni izjavi (objavljena je bila 9. 6. 2008 za POP TV) dejal: »Smo imeli opcijsko pogodbo o nakupu teh delnic sklenjeno v preteklosti, vendar je bila že konzumirana pred tem, ko je stopil v veljavo Zakon o prevzemih.« Tako prirejena izjava je po mnenju pritožnika manipulativne narave in je v celoti ponaredila vsebino. Predsednik uprave je namreč v izvirni izjavi pojasnil, da posel ni v povezavi s prevzemom Merkurja, saj se je zgodil veliko pred samim prevzemom, in sicer leta 2006 ob prodaji družbe Sava rade Merkurju.
Enajsti člen kodeksa (ločevanje dejstev od komentarja) naj bi novinarja kršila z izjavami, kot so »Janez Bohorič na mesto podjetja v delni državni lasti zdaj rešuje svojega tesnega prijatelja Bineta Kordeža« in »a Bohorič tega noče storiti, saj tudi prijatelj Kordež nima od kod vzeti denarja, zato pa Bohorič, da bo branil Kordeža pred pokopom … pred tem, pa bomo državljani, ki smo prek KAD-a in SOD-a lastniki tega velikega gospodarskega mastodonta spet oškodovani, kajne?«
Vse to so po mnenju pritožnika tipično komentatorski vložki, ki pa v prispevku niso ločeni od dejstev. Celoten prispevek in način vodenja ter napovedi so po mnenju pritožnika zasnovani tako, da je nemogoče ločiti informacijo od komentarja, četudi bi pustili ob strani resničnost in verodostojnost objavljenih informacij.
Novinarja in urednik na pritožbo niso odgovorili.