Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja, predsednica, Gojko Bervar, podpredsednik, člani Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Jasna Tepina, Davorin Koron in Nina Jerman, je na seji 29. aprila 2010 v primeru Igor Masten proti novinarkam Financ Tanji Smrekar, Petri Sovdat in Katarini Matejčič ugotovilo, da je novinarka Katarina Matejčič kršila kodeks, novinarki Tanja Smrekar in Petra Sovdat pa nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Igor Masten proti novinarkam Financ Tanji Smrekar, Petri Sovdat in Katarini Matejčič
Pritožnik očita novinarkam kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej kodeksa), ki naj bi jih bile zagrešile v člankih v Financah; Petra Sovdat in Tanja Smrekar v članku Če ne gre, pa Ahčan malo porine, objavljenem 7. 10. 2009, Tanja Smrekar tudi v članku Še več svetovanja za Triglav, objavljenem 8. 10. 2009, Katarina Matejčič pa v članku Mladoekonomisti naj se kdaj zgledujejo po starejših kolegih, objavljenem 29. 10. 2009.
I.
V članku Če ne gre, pa Ahčan malo porine naj bi bili avtorici Tanja Smrekar in Petra Sovdat kršili 1. in 7. člen kodeksa. 1. člen, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam, svoje napake – četudi nenamerne – pa priznati in popraviti, naj bi bili kršili, ker sta napisali, da so ekonomisti Aleš Ahčan, Igor Masten in Sašo Polanec pripravili julija 2007 isto analizo za vse tri zdravstvene zavarovalnice (Vzajemna, Triglav in Adriatic), za katero naj bi vsaka zavarovalnica plačala 20.000 evrov. Po pritožniku to navajata kot nekaj, kar sta preverili.
Pritožnik navaja, da ga je novinarka Petra Sovdat dan pred izidom članka poklicala po telefonu. Na vprašanje, ali so obravnavani avtorji delali za vse tri zavarovalnice, naj bi ji bil izrecno odgovoril, da ne, enako naj bi bil odgovoril na vprašanje, ali so vsem zavarovalnicam prodali isto študijo. Pravi tudi, da novinarki razpolagata s študijo, iz katere je jasno razvidno, da ni narejena za tri naročnike, temveč za enega, kljub temu pa navajata kot dejstvo trditvi, da so avtorji delali za tri zavarovalnice in da so vsem trem prodali isto študijo.
Za pritožnika je to zavestno objavljanje neresničnih informacij, zato tudi kršitev 7. člena kodeksa, po katerem novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral, ali ponarejati dokumentov.
Novinarki v odgovoru pojasnita, da nista napisali, da so omenjeni avtorji napisali analizo za vse tri zavarovalnice, kot po njunem napačno povzema pritožnik, temveč analizo vseh treh zavarovalnic. Nikjer tudi ne navajata kot dejstvo, da so avtorji delali za vse tri zavarovalnice in da so vsem trem prodali isto študijo, poleg tega pa sta v istem članku objavili izjave vseh treh avtorjev, ki pojasnjujejo.
Glede trditve pritožnika, da je dan pred objavo članka novinarki Sovdati v telefonskem pogovoru izrecno povedal, da niso delali za vse tri zavarovalnice in da jim niso prodali iste študije, je novinarka Sovdat predložila NČR pisno izjavo, da je pritožnikova izjava neresnična. Sporni pogovor novinarka povzame tako: »Na navedeno vprašanje mi je dr. Masten odgovoril: Če imate vse študije, že veste.« Torej pritožnik ni konkretno odgovoril, ko je imel možnost pojasniti, meni novinarka.
Sklep: Tanja Smrekar in Petra Sovdat v prispevku Če ne gre, pa Ahčan malo porine nista kršili 1. in 7. člena kodeksa.
Obrazložitev:
Novinarki v prispevku ne trdita, kar jima očita pritožnik. Napisali sta: »V rokah imamo študijo z naslovom Analiza kratkoročnih tveganj v panogi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Inštituta za makroekonomijo ekonomske fakultete.« Dodali sta, kdo je pod njo podpisan, in to so omenjeni trije avtorji, in da gre za analizo vseh treh zavarovalnic. Nato navajata ugotovitve iz analize, in sicer za Vzajemno, Triglav in Adriatic. Analizo sta predložili NČR.
Poleg tega sta v istem članku objavili pritožnikovo izjavo: »Študije za tri glavne zdravstvene zavarovalnice smo naredili vsako od začetka.« Torej pritožnik govori o treh zavarovalnicah, čeprav v pritožbi trdi drugače. V istem članku govori o zavarovalnicah v množini tudi Sašo Polanec, in sicer, da analiza ni bila pri vseh zavarovalnicah enaka, ker se zavarovalnice razlikujejo po portfeljih, sistemske ugotovitve pa so enake za vse. Doda, da imajo analize različne naslove, različne vsebine in različne cilje.
Ker pritožnik novinarki ni odgovoril na konkretno vprašanje, ker sta novinarki v istem članku objavili tudi mnenje pritožnika in ker NČR ne razpolaga z nobenim dokazom o neresničnosti navedb novinark, meni, da Tanja Smrekar in Petra Sovdat nista kršili 1. in 7. člena kodeksa.
II.
V članku Še več svetovanja za Triglav naj bi novinarka Tanja Smrekar prekršila kodeks z navedbo: »Sporno je, kadar svetovanja družba pravzaprav ne potrebuje. Ga pa plača, ker pričakuje, da bo zaradi teh plačil dobila drugačne usluge politike, lobijev, interesov.«
Pritožnik pravi, da za Polančevo študijo za Zavarovalnico Triglav novinarka ne trdi, da sodi med (citirano) slabo prakso, da pa to trdi za študijo, ki je bila narejena za zdravstveni zavarovalnici, s tem pa da zatrjuje, da je bila študija za zdravstveni zavarovalnici naročena zaradi zagotovitve lobiranja. Po pritožniku tega ne navaja kot možnost, ampak kot trditev brez dokazov, zavestno pa bi naj tudi spregledala vsebino članka Če ne gre, pa Ahčan malo porine.
Z vsem tem naj bi bila kršila 1., 2. in 7. člen kodeksa, ker naj bi bila objavljala nepotrjene informacije, pa tudi 3. člen.
Novinarka je v odgovoru napisala, da navedb, ki jih kot sporne navaja pritožnik, v članku ni mogoče najti in da članek vsebuje zgolj njeno mnenje o svetovalnih pogodbah na splošno.
Sklep: Novinarka Tanja Smrekar v prispevku Še več svetovanja za Triglav ni kršila 1., 2., 3. in 7. člena kodeksa.
Obrazložitev:
NČR ugotavlja, da novinarka v članku ne trdi, da sodi med slabo prakso študija, ki so jo naredili avtorji za zdravstvene zavarovalnice (ali zdravstveni zavarovalnici). Tudi ni nikjer zapisala, da je bila ta študija naročena zaradi lobiranja. NČR celo meni, da gre za iztrgan citat, saj temu spornemu stavku sledi stavek, ki utemeljuje njen zagovor, da v članku izraža svoje mnenje: »Iz nekaterih zadnjih razgovorov z zavarovalnicami izhaja, da so te prepredene z raznovrstnim svetovanjem.«
Po mnenju NČR novinarka zato ni kršila 1. in 2. člena kodeksa, saj ne gre za objavo napačne informacije ali hude obtožbe, in tudi ne 7. člena, ker ni zamolčala informacij, ki jih je imela. NČR o kršitvi 3. člena ni razsojalo, saj pritožnik ni navedel, s čim konkretno naj bi novinarka kršila 3. člen kodeksa.
III.
Katarina Matejčič naj bi v članku Mladoekonomisti naj se kdaj le zgledujejo po starejših kolegih kršila 1., 2., 3. in 7. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Pritožnik ji očita, da je napisala, da so avtorji delali analizo za vse tri zavarovalnice, da so vsem trem prodali isto študijo, da jim očita lobiranje pri AZN, kar naj bi bila huda obtožba, za katero ni poskušala dobiti pritožnikovega odziva. Očita ji, da o lobiranju piše kot o dejstvu, in to kljub prikazu nasprotnih dejstev, ki ga je podal prijavitelj v Financah 14. 10. 2009, kljub izrecnemu zanikanju Mihaela Permana in kljub dejstvu, da razen govoric nima dokazov. Trdi, da zavestno ignorira študijo, s katero razpolaga in v kateri izrecno piše, za koga je bila narejena. Po pritožniku svoje trditve podaja kot dejstva, ne pa kot nepotrjene informacije ali ugibanja.
Ob tem pritožnik pravi, da mu je novinarka kljub hudim obtožbam v članku poslala samo splošna vprašanja o projektnem delu v zadnjih dveh letih, konkretnih obtožb pa pri prijavitelju ni preverila.
Novinarka v odgovoru navaja, da je na elektronski naslov pritožnika poslala vprašanja v povezavi s tem, katere študije je izvajal in za koga, prijavitelj pa na vprašanja ni odgovoril niti po vnovičnem zaprosilu 3. 11. 2009. Novinarka še zatrjuje, da je bila študija narejena za vse tri zavarovalnice in da to izhaja iz same analize. V analizo, pravi, so vključene vse tri zavarovalnice. Neuradne podatke o plačilu je navedla zato, ker teh podatkov niso želeli razkriti ne zavarovalnice ne pritožnik. Navaja tudi, da nikjer ni zapisala, da je pritožnik lobiral za dvig premije, temveč da je navedla zgolj dejstvo, da so bile premije dvignjene na podlagi analize, se pravi na podlagi strokovnega dela pritožnika. Ta navedba novinarke naj ne bi vsebovala očitka lobiranja.
K svojemu odgovoru je novinarka priložila tudi kopije enostranske elektronske komunikacije s pritožnikom, njeno prvo zaprosilo ima datum 24. 10., drugo 27. 10. ob 11.42 in tretje istega dne ob 18.42. Res se vprašanja nanašajo le na projekte in zaslužke. Kljub temu da mu je sporočila, da bo članek objavila, če ji odgovori ali ne, ji pritožnik tudi po vnovičnem zaprosilu 3. 11. ni odgovoril.
Sklep: Katarina Matejčič je v članku Mladoekonomisti naj se kdaj le zgledujejo po starejših kolegih kršila 1. in 2. člen kodeksa, ni pa kršila 3. in 7. člena.
Obrazložitev:
Članek Katarine Matejčič je bil objavljen 29. 10. 2009, se pravi dva tedna potem, ko so Finance objavile prikaz nasprotnih dejstev, ki ga je poslal dr. Igor Masten in v katerem je javno zanikal, da bi delal »študije za vse tri zavarovalnice« (iz česar je mogoče razumeti, da jih tudi ni vsem trem zaračunal), in da bi izdelal te študije za namene lobiranja. Novinarka je ne glede na dotlej znana in že zapisana pojasnila vpletenih v seriji člankov o tej temi v Financah v svojem članku znova ponovila obtožbo, da so Vzajemna, Triglav in Adriatic »menda plačali vsak dobrih 20 tisoč evrov«. Novih argumentov za ponovitev zanikane obtožbe, ki je po mnenju NČR huda, saj spodkopava profesionalno kredibilnost univerzitetnega učitelja in raziskovalca, ni navedla, prav tako pa ni navedla, da je bila ta obtožba že večkrat zanikana. NČR ob tem ugotavlja, da novinarka pritožnika ni vprašala, koliko in od koga je zaslužil z omenjeno študijo. Iz poslanih vprašanj je namreč razvidno, da ga sprašuje po zaslužkih v letu 2009 in 2008, omenjena študija pa je bila izdelana leta 2007. Kar zadeva očitek o lobiranju, pa se NČR strinja, da novinarka ne očita lobiranja osebno pritožniku, temveč zgolj meni, da so bile premije dvignjene na podlagi analiz. NČR vseeno meni, da je novinarka v tem članku prestopila rob previdnosti, ki ga pri zbiranju informacij zahteva 1. člen, saj je objavila le tiste informacije, ki so bile za pritožnika obremenjujoče, čeprav je do 29. 10. za razliko od drugih novinark imela na razpolago dovolj informacij, ki so govorile drugače; s tem je kršila prvi člen. 2. člen je kršila, ker navedbe o domnevnem honorarju (20.000 evrov od vsake zavarovalnice) ni preverila pri pritožniku oziroma ni upoštevala, da je to že zanikal. 7. člena novinarka po mnenju NČR ni kršila, saj so bile informacije, ki jih je v tem članku zamolčala, že objavljene v časniku. Če bi jih novinarka napisala, bi pokazala potrebno previdnost glede točnosti informacij in ne bi kršila 1. člena. Novinarka ni kršila 3. člena kodeksa, ker je sporne trditve relativizirala z izrazom menda.
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
v Ljubljani, 6. maja 2010
Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča