Boris Vezjak proti glavnemu in odgovornemu uredniku Demokracije Metodu Berlecu

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jasna Tepina, Alma M. Sedlar in Špela Šipek (člani), je na seji 24. junija 2010 v primeru Boris Vezjak proti odgovornemu uredniku Demokracije Metodu Berlecu ugotovilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja in Špela Šipek sta glasovali proti razsodbi.

Primer: Boris Vezjak proti glavnemu in odgovornemu uredniku Demokracije Metodu Berlecu

Pritožnik Boris Vezjak se je, ker iz zapisanih inicialk pod besedili ni mogoče razbrati, kdo so posamezni avtorji redakcijskih ali uredniških objav posameznih vestičk, odločil za pritožbo proti glavnemu in odgovornemu uredniku Demokracije Metodu Berlecu. Navaja štiri primere, ki izkazujejo enako prakso: v celoti objavijo besedilo STA, dodajo samo drugačen naslov z vrednostno sodbo, občasno pa simbolno sliko s svojim podpisom, kar šteje za manipulacijo in ravnanje v nasprotju z 8. členom kodeksa, ki pravi, da »montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine« in da mora biti primerno označena tudi arhivska ali simbolna slika. Opozarja tudi na kodekse v drugih državah, ki sledijo temu navodilu.

Navaja štiri primere. Prvi je iz spletne Demokracije 9. 4. 2010, ki je v celoti prevzela članek STA z naslovom Proti predstavnikoma podmladkov kazenska ovadba zaradi žalitve Jankoviča, ta pa je z identično vsebino izšel v Demokraciji, a z naslovom Maščevalni Jankovič s policijo proti svojim kritikom. Pod člankom je uredništvo podpisalo STA in pritožniku neznanega avtorja (B. S.).

Drugo besedilo je izšlo 7. 4. 2010 z naslovom Jankovič se s propagandno akcijo dobrika bankam, ki v celoti prevzema STA-jevo besedilo z naslovom Podpisane prve najemne pogodbe za nakupovalno središče Stožice. V Demokraciji so članek podpisali z STA in M. B.

V tretjem primeru 19. 3. 2010 je Demokracija spet v celoti prevzela STA-jev članek z naslovom Kučan za Mladino: Vprašanje je, kako je Brezigarjeva lahko postala javna tožilka in ga objavila z naslovom: Kučan kot ponavadi spet meša meglo. Članek so podpisali z STA in B. S.

Četrti primer je iz spletne Demokracije 16. 3. 2010. STA-jev članek z naslovom Usoda Barbare Brezigar naj bi bila znana do konca tedna (zbirno), je v Demokraciji izšel kot Gonja proti generalni državni tožilki Brezigarjevi, a je to pot izšel samo s podpisom STA.

Metod Berlec se na poziv Novinarskega častnega razsodišča na pritožbo ni odzval.

SKLEP:

Metod Berlec je kršil 8. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Vsi štirje primeri kljub sorodnemu načinu objave niso povsem identični. V prvih treh primerih je uredništvo Demokracije na to, da ne gre v celoti za članek STA, opozorilo tudi s tem, da je ob kratici agencije dodalo inicialke »soavtorja« članka, in s tem vsaj posredno opozorilo, da je posegalo v STA-jevo besedilo. Resda se je to zgodilo samo v naslovu, a pozoren bralec je lahko ugotovil, da ta praviloma ne izhaja iz besedila agencije. V naslovih Maščevalni Jankovič s policijo proti svojim kritikom in Gonja proti generalni državni tožilki je pisec naslova morda lahko našel rahlo povezavo z zapisanimi dejstvi v STA-jevem besedilu, ne pa tudi v besedilu Jankovič se s propagandno akcijo dobrika bankam ali v besedilu Kučan kot ponavadi spet meša meglo. Zato so pri zadnjih dveh Demokracija, njeni »avtorji« oziroma njen odgovorni urednik kršili 8. člen kodeksa. Tednik oziroma njegov odgovorni urednik pa sta 8. člen kodeksa kršila tudi v članku z naslovom Gonja proti generalni državni tožilki Brezigarjevi, vendar zato, ker so ga podpisali zgolj z STA, brez inicialk svojega sodelavca, agencija pa je članek objavila pod popolnoma drugačnim naslovom, torej gre za očiten ponaredek besedila agencije.

Če bi Demokracija hotela opozoriti na svoje stališče, bi ga morala objaviti v posebnem komentarju, ne pa v obliki naslova prilepiti na članek z osnovnimi informacijami, ki je povrh vsega nastal v drugi medijski hiši in vsaj v dveh primerih pripoveduje nekaj drugega, kot napovedujejo naslovi v Demokraciji.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 1. julija 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča