Janez Hribar proti Zdravku Turku, Dnevnikova priloga Nepremičnine

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Lea Širok in Jasna Tepina (člani), je na seji 16. septembra 2010 v primeru Janez Hribar proti Zdravku Turku ugotovilo, da je Zdravko Turk kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Janez Hribar proti Zdravku Turku, Dnevnikova priloga Nepremičnine

Janez Hribar je na NČR vložil pritožbo, ker je po njegovem mnenju Zdravko Turk v članku Realno in namišljeno bogastvo v zidovih, objavljenem v Dnevnikovi prilogi Nepremičnine 14. aprila 2010, kršil 4. in 9. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

4. člen naj bi bil kršil, ker ni navedel vira, po katerem naj bi bil članek nastal, 9. člen pa, ker naj bi bili deli teksta plagiat delov Hribarjevega članka Kdaj je nakup nepremičnin smiseln?, objavljenega v prilogi Financ Nepremičnine 8. marca 2010.

Po pritožnikovi oceni je Turkov članek neposredno povzet, delno celo prepisan, po njegovem članku, zato prilaga svoj članek in na ustreznih mestih vanj dodan prepis spornih delov Turkovega članka. Po njegovih ugotovitvah Turk v svojem članku povzema osnovno idejo, strukturo in vsebino njegovega članka, uporablja enako specifično izrazoslovje (vedenjska ekonomija, subjektivna narava vrednosti in cene), deli Turkovega članka so identični, sledijo si tudi v sorodnem zaporedju kot pri Hribarju, nekateri stavki pa so v celoti prepisani.

Pritožnik je poslal uredniku priloge Petru Mirkoviču elektronsko pismo s pritožbo in predlogom rešitve, nanj je odgovoril avtor spornega članka Zdravko Turk, ki je zanikal obtožbo oz. pritožnikove (ne)posredne dokaze in celo dokazano prepisovanje. Pritožnik je urednika preko elektronske pošte ponovno prosil za stališče, a njegov odgovor – po pritožnikovih zatrdilih – ni imel zveze s to problematiko. 21. 4. 2010 je vso korespondenco po elektronski pošti poslal Suzani Rankov, takratni odgovorni urednici Dnevnika, ki pa mu ni odgovorila.

Avtor prispevka je očitke zavrnil že v odgovoru neposredno pritožniku. Zavrača jih z utemeljitvijo, da se pač oba ukvarjata z isto problematiko, da je bil namen obeh člankov različen, da je njegov članek povzet iz širšega prispevka, da je o istih stvareh že leta 2008 za občinsko glasilo Dolenjske Toplice napisal članek Ali nepremičninski balon že poka?, da je navsezadnje na to temo napisan kup učbenikov in člankov.

Tudi v odgovoru na poziv NČR, naj odgovori na pritožbo, je zavrnil obtožbe o kršitvi kodeksa z enakimi argumenti kot v pismu pritožniku. Njegovi argumenti so, da je namen in kontekst njegovega članka bistveno drugačen kot pri Hribarjevem, da se je osredotočil na nerealna pričakovanja akterjev na nepremičninskem trgu, da je sam na temo vrednosti nepremičnin napisal kar nekaj člankov in da se, kadar se piše o isti temi, uporabljajo podobni izrazi. Po njegovem mnenju je obtožba o plagiatorstvu močno pretirana in skrajno neresna.

SKLEP:

Zdravko Turk ni kršil 4., je pa kršil 9. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ob pozorni primerjavi obeh člankov dopušča možnost, da je bil vir za prvi del članka Zdravka Turka tudi članek Janeza Hribarja. Ker pa se v pisanju o podobni temu lahko uporablja podobno izrazoslovje, ni ugotovilo kršitve 4. člena kodeksa.

Glede pritožnikovega očitka, da je Turk izvedel vsebinsko enak preračun kot on, razsodišče ugotavlja, da je Turk podoben preračun objavil že leta 2008 v občinskem glasilu Dolenjske toplice, zato v tem delu ni ugotovilo kršitve 4. in 9. člena kodeksa.

Razsodišče tudi ni ugotovilo, da je plagiat celoten članek, je pa očiten plagiat stavek: Ko kupujemo nepremičnino zase, želimo predvsem zadostiti našim objektivnim in subjektivnim potrebam po bivanju ali opravljanju dejavnosti, ko pa gre za naložbo, je odločilna presoja donosov (dolgoročnih, kratkoročnih, kapitalskih), ki jih bo investicija dajala, ter o tveganju.

Zato je NČR presodilo, da je Turk v tem delu kršil 9. člen kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 16. septembra 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča