Občina Kranjska Gora proti Boštjanu Fonu (Slovenske novice)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Jasna Tepina, Nada Ravter, Brigita Mohorič in Špela Šipek (člani), je na seji 22. oktobra 2009 v primeru občina Kranjska Gora proti novinarju Boštjanu Fonu (Slovenske novice) ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Občina Kranjska Gora proti novinarju Boštjanu Fonu, Slovenske novice

Občinska uprava Kranjska Gora oz. njen direktor mag. Rajko Puš v pritožbi, naslovljeni na NČR, očita novinarju Slovenskih novic Boštjanu Fonu, da je v članku z naslovom »Planiški poleti visijo v zraku«, objavljenem 9. marca 2009, kršil novinarski kodeks.

Pritožnik meni, da so bile kršitve, zapisane v delu članka, od preostalega teksta ločenim z obrobo in z naslovom: »Kazenska ovadba«. Gre za naslednji stavek: »Slišati je, da so nekateri na sektorju kriminalistične policije v Kranju že našpičili ušesa, tako kot pred dobrima dvema letoma, ko so uglednemu članu kranjskogorske občinske strukture, ki je danes v pokoju in hkrati član AS Rateče Planica, zaplenili službeni računalnik s precej nečednimi posnetki otroške golote.«

Pritožnik meni, da je novinar z navedenim stavkom kršil naslednje člene Kodeksa novinarjev Slovenije:

1. člen naj bi kršil z navedbo o zasegu službenega računalnika zaposleni osebi v občinski upravi pred dvema letoma.

Pritožnik navaja, da je časnik na zahtevo občinske uprave 25. 3. 2009 sicer objavil popravek, v katerem so navedbe novinarja zanikane, vendar novinar svoje napake v skladu s kodeksom ni priznal.

2. člen naj bi novinar kršil s tem, ko ni pridobil odziva tistih, ki jih informacije in hude obtožbe zadevajo. 3. člen naj bi kršil, ker ni opozoril, da gre za nepotrjene informacije in ugibanja izpred dveh let; kršitev 4. člena vidi pritožnik v tem, da novinar ni navedel vira neresnične navedbe. 20. člen naj bi novinar kršil z navajanjem neresnic in s tem posegel v pravico posameznika do zasebnosti, torej prizadete osebe in hkrati vseh zaposlenih na občini Kranjska Gora. Javni uslužbenci so bili v službenem času in v zasebnem življenju po pisanju pritožnika tako izpostavljeni nepotrebnim vprašanjem in ugibanjem s strani občanov, kar je v tako majhnem okolju, kjer se vsi med seboj poznajo, povzročilo veliko vznemirjanje. Novinar naj bi z navedenim stavkom kršil tudi 22. člen kodeksa, saj ni pokazal obzirnosti do prizadetih.

Pritožnik še navaja, da je novinar z navedenim stavkom, zapisanim v trdilni obliki, močno prizadel osebo, ki se je v članku prepoznala, čeprav njenega imena ni zapisal, prav tako pa vse nekdanje in trenutno zaposlene na občini Kranjska Gora. V občini s 5500 prebivalci, kjer se večina med njimi pozna, je navajanje neresnic in hudih obtožb za dotične še toliko bolj boleče. Pritožnik je prepričan, da je novinar z neresničnimi navedbami želel škoditi tudi dobremu imenu občine Kranjska Gora, novinarju pa očita tudi kršitve načel Deklaracije o temeljih novinarske etike in Munchenske deklaracije.

Pritožnik še sporoča, da so 23. 3. 2009 od Policijske uprave Kranj prejeli uradno sporočilo, da kriminalistična policija ni nikoli vodila predkazenskega postopka, ki ga v članku navaja novinar.

Pritožnik pa je 8. oktobra 2009 obvestil NČR, da je Okrožno državno tožilstvo v Kranju končalo postopek zoper novinarja v zvezi z navedbami v omenjenem članku.

Novinar Boštjan Fon je zanikal vse očitane kršitve kodeksa. Sporočil je, da je točnost zbranih informacij preverjal pri svojih virih, vendar jih zaradi varovanja ne želi imenovati. Zaradi osebne varnosti tudi ni pridobil odziva dotične osebe, prav tako zanika očitek o diskreditaciji občine in njenih zaposlenih. Novinar še pojasnjuje, da je na zahtevo občine časnik objavil popravek.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da je novinar Boštjan Fon v članku z naslovom »Planiški poleti visijo v zraku« kršil 1. in 2. člen kodeksa, ni pa kršil 3., 4., 20. in 22. člena kodeksa.

Obrazložitev :

NČR meni, da je novinar kršil 1. in 2. člen kodeksa, saj pred objavo članka ni preveril točnosti informacije glede zasega službenega računalnika sicer neimenovane osebe, nekoč zaposlene na občini Kranjska Gora, in ni pridobil njenega odziva v zvezi z navedbami. NČR meni, da bi novinar, četudi ni navedel imena, moral preveriti točnost informacij pri dotični osebi in pridobiti njeno mnenje ter ga v članku navesti. Z navajanjem neresnic, obtožb, kot je domnevno računalniško posedovanje fotografij otroške pornografije, četudi gre za javne osebe, ki sicer niso osebno imenovane, se povzroča velika škoda in krivica, še posebej v lokalnem okolju, kjer se ljudje med seboj poznajo.

NČR meni, da novinar ni kršil 3. člena, ki novinarja zavezuje, da pri objavi nepotrjenih informacij ali ugibanj na to opozori, saj je že v navedbi mogoče razbrati, da gre za nepotrjene informacije.

Po mnenju NČR novinar ni kršil 4. člena, ki zavezuje k navajanju virov informacij. Kodeks namreč dopušča novinarju, da ostaja vir informacij anonimen. Kot je razbrati iz spornega zapisa, pa gre za nepotrjene informacije.

NČR tudi meni, da ne gre za kršitev 20. člena kodeksa, ki govori o pravici posameznika do zasebnosti in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Pravica javnosti do obveščenosti je pri poročanju o javnih osebah širša, še navaja kodeks. NČR tako meni, da s tem, ko novinar ni razkril imena sicer javne osebe in ker gre za nepotrjene informacije, očitek o kršitvi 20. člena ni upravičen.

NČR prav tako ni zaznalo kršitve 22. člena, saj se ta nanaša na obzirnost pri poročanju o otrocih, mladoletnikih, bolnih ali osebah z motnjami, ki jih je doletela nesreča.

NČR še meni, da je bila javnost z objavo popravka na zahtevo občine Kranjska Gora seznanjena tudi s stališči občine v zvezi z omenjenimi navedbami. V popravku predstavnik občine zanika kriminalistično preiskavo oz. zaseg službenega računalnika nekdanjemu občinskemu uslužbencu.

NČR o kršitvah načel Deklaracije o temeljih novinarske etike in Münchenske deklaracije ne presoja.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 26. oktobra 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča