Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Jasna Tepina, Nada Ravter, Brigita Mohorič, Davorin Koron (člani), je na seji 5. novembra 2009 v primeru Jaro Žontar proti Matej Hlebš, TVS, razsodilo, da je Matej Hlebš kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenija, ni pa kršil 7. in 8. člena kodeksa.
Primer: Jaro Žontar, Hram Holding, proti Mateju Hlebšu (TVS)
Novinar TVS Matej Hlebš je novinarski kodeks po mnenju pritožnika kršil v več televizijskih prispevkih o domnevno nezavarovanih posojilih družb iz skupine Hram Holding, d.d. (v nadaljevanju Hram Holding). Kodeks naj bi kršil v oddaji Odmevi 28. in 29. maja 2009, v oddaji Dnevnik 1. junija 2009 in ponovno v oddaji Odmevi 8. junija, 9. junija in 11. junija 2009. Kršil naj bi 2., 7. in 8. člen kodeksa.
Po navedbah pritožnika je novinar najeta posojila družb iz skupine Hram Holding postavil v kontekst spornih posojil in 28. maja 2009 netočno navedel, da naj bi bila posojila nezavarovana. Po mnenju pritožnika je to huda obtožba, stališč prizadetih družb o teh obtožbah pa (pred prvo objavo) ni niti poskušal pridobiti. V drugi oddaji (Odmevi, 29. junija 2009) je kljub temu, da je od NLB d.d. dobil zagotovilo, da so vsa posojila ustrezno zavarovana, ponovno objavil razpredelnico posojil, iz katere je izhajalo, da naj bi bila posojila Hram Holdingu nezavarovana. V tem prispevku naj bi tudi znova navajal neresnične podatke o obsegu poslovnega poslovanja med Ultro d. o. o. in Hram Holdingom. Kljub temu da je Ultra pisno pojasnila, da s Hram Holdingom ni več povezana preko družbe En Plus, je novinar pri tej povezavi vztrajal. Pri tem se je skliceval na podatke spletnega portala gvin.com. V prispevku 1. junija 2009 naj bi novinar iz odgovora Hram Holdinga na svoja vprašanja objavil le del, pomembne informacije, s pomočjo katerih bi javnost verodostojno seznanil z obsegom poslovanja z Ultro, pa zamolčal. Objavil je le del pojasnila, iz katerega izhaja, da je Hram Holding odkupil celoten poslovni delež v družbi En Plus, d.o.o, ne pa tudi pojasnila, da je to edina poslovna povezava med Hram Holdingom in Ultro. Kljub izrecnim opozorilom, da podatki s portala gvin.com niso točni, svojih trditev ni preveril v uradnih javnih evidencah in popravil svojih trditev. V tej in vseh naslednjih oddajah pa je ponovil tudi trditev o nezavarovanih posojilih, le da je 8. in 11. junija 2009 objavil nekoliko spremenjeno razpredelnico (ob posameznem posojilu ni bilo več navedeno brez zavarovanja, temveč 0 (nič). Z vsem tem naj bi kršil 2. člen, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in 7. člen, po katerem novinar ne sme zamolčati pomembnih informacij, ki jih je zbral. 8. člen, po katerem montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo ponarejati vsebine, pa naj bi kršil s tem, da je v prispevke vključil posnetke izmenjav poslovnih kovčkov v okolju podzemnih garaž, pri tem pa je zakril oziroma izrezal glave nastopajočih, ki so v tesno zaprtih dežnih plaščih po splošnem vtisu predstavljali like kriminalcev, kakršni naj bi bili tudi akterji oziroma družbe, o katerih je poročal.
Jaro Žontar pričakuje, da bo NČR ob ugotovljenih kršitvah kodeksa novinarju naložilo obveznost javnega opravičila družbam iz skupine Hram Holding.
Novinar v svojem odgovoru na pritožbo poudarja, da do »danes« (14. julija 2009), od NLB glede zavarovanosti kreditov skupine Hram Holding ni dobil druge izjave kot to, da so vsi krediti »ustrezno zavarovani«, to izjavo pa je objavil v drugi oddaji 29. maja 2009. Dodaja, da NLB kljub večkrat ponovljeni prošnji »do danes« ni pripravljena pojasniti, kako dobro so ti krediti zavarovani, niti potrditi, ali je bil objavljeni dokument NLB, iz katerega je izhajalo, da so posojila nezavarovana, ponaredek. Suma o slabi zavarovanosti zato po Hlebševem mnenju ni mogoče odpraviti. Novinar meni, da je nefalsificirani dokument (razpredelnica), iz katerega izhaja, da so bila posojila nezavarovana, še naprej pomembna informacija, ki je v skladu s 7. členom ni smel zamolčati. Zato jo je spet objavil. Zakaj je v eni od oddaj objavil nekoliko spremenjeno razpredelnico, ne pojasnjuje. Opozarja le, da NLB ni pojasnila, zakaj so v rubrikah, ki govorijo o prvovrstnih, ustreznih in primernih zavarovanjih, same ničle; izjema je le En Plus.
Novinar še navaja, da je v drugi oddaji (29. maja 2009) poročal, da je s portala gvin.com razvidno, da je Ultra solastnica En Plusa, obenem pa navedel, da Ultra to zanika in da so tudi za Hram Holding sporočili, da so naložbe zavarovane. Ob tem poudarja, da Ultra takrat ni opozorila, da je omenjena povezava obstajala še pred tremi tedni, v času, ko sta obe skupini pridobili sporna posojila. Dokument NLB nosi datum 31. marec 2009, v tem času pa je lastniška povezava med Ultro in Hram Holdingom preko podjetja En Plus še obstajala. Novinar zatrjuje, da je v tretji oddaji (1. junija 2009) jasno povedal, da je Hram Holding že nekaj tednov 100-odstotni lastnik En Plusa. Svojo napako je tako priznal in popravil. Zanika, da bi 1. junija še vztrajal pri podatkih s portala gvin.com, in dodaja, da kasneje Hram Holdinga ni več omenjal. Očitek o zamolčanju informacij iz pojasnila Hram Holdinga zanika. Podatka o tem, da je bilo skupno lastništvo v En Plusu edina poslovna povezava med Hram Holdingom in Ultro, ni navedel, ker nikoli ni trdil česa drugega. Slikovno gradivo je bilo po mnenju novinarja primerno izbrano.