Srečko Jarc proti Mateji Babič in Marku Lovcu (časopis Mag)

Razsodba/ Stališče NČR DNS in SNS *

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Jasna Tepina, Nada Ravter, Špela Šipek, Brigita Mohorič in Davorin Koron (člani), je na seji, 5. novembra 2009, v primeru Srečko Jarc proti Mateji Babič in Marku Lovcu ugotovilo, da Mateja Babič in Marko Lovec nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Srečko Jarc proti Mateji Babič in Marku Lovcu (časopis Mag)

Pritožnik Srečko Jarc očita novinarjema Mateji Babič in Marku Lovcu, da sta v prispevkih z naslovom Neuničljiva mreža zasebne varnosti in Cena varnosti, objavljenih 8. junija 2009 v časopisu Mag, kršila 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pritožnik Srečko Jarc trdi, da so navedbe, v katerih »avtor članka namiguje na medsebojne povezave med trdno povezanimi osebami na področju zasebnega varovanja in v tem kontekstu med generalnim direktorjem Direktorata za policijo in druge varnostne naloge mag. Srečkom Jarcem in g. Brankom Slakom, neresnične.« Kot dodaja, Srečko Jarc nikoli ni bil Slakov pomočnik. Zatrjuje še, da ni bil odgovoren za izvajanje nadzora nad službami za zasebno varovanje, saj nadzor nad tem izvaja inšpektorat RS za notranje zadeve, ki ga vodi Mateja Rokvič.

Kot neresnično Srečko Jarc navaja tudi navedbo, da je na seznamu predavateljev in da za to prejema plačilo. Lista izvajalcev programov strokovnega izobraževanja o zasebnem varovanju ne obstaja več, dodaja.

Pritožnik meni, da sta novinarja kršila 1. člen kodeksa (novinar mora preveriti točnost zbranih informacij in svoje morebitne napake popraviti), 2. člen (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, skušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) in 3. člen (ko novinar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, mora na to opozoriti).

Novinarka Mateja Babič je v svojem odgovoru na očitke obširno opisala okoliščine domnevnega dogajanja v zvezi s temo, ki jo s kolegom Markom Lovcem obravnavata v časopisu Mag.

Na trditev Srečka Jarca, da nikoli ni bil pomočnik Branka Slaka, Mateja Babič odgovarja, da je bil Jarc v začetku devetdesetih let pomočnik Branka Slaka, takrat komandirja policijske postaje Moste. To je preverila pri več virih, dodaja.

Pritožnik pravi, da je v prispevku zapisana navedba, da je Srečko Jarc odgovoren za izvajanje nadzora nad službami za zasebno varovanje napačna, saj je nadzor delo Inšpektorata za notranje zadeve. Mateja Babič se strinja, da nadzor opravlja inšpektorat MNZ, vendar dodaja, da v primeru suma nezakonitega delovanja družb zasebnega varovanja direktorat policije sodeluje z inšpektoratom MNZ.

Na trditev pritožnika, da imena Srečka Jarca ni na seznamu plačanih predavateljev strokovnega izobraževanja o zasebnem varovanju, češ da seznam ne obstaja več, novinarka odgovarja, da seznam obstaja in da je to moč preveriti. Sicer pa gre za navedbo v komentarju Marka Lovca z naslovom Cena varnosti, kjer ni eksplicitno zapisano, da Jarc predava, temveč da je na seznamu, dodaja novinarka.

Mateja Babič glede svojih virov informacij pojasnjuje, da jih zaradi občutljivosti tematike ne želi razkrivati.

Marko Lovec, avtor komentarja Cena varnosti, je na poziv NČR odgovoril, da ni niti novinar niti član društva in sindikata novinarjev, zato ne pristaja na kakršnekoli kodekse. Ne glede na to, pravi, je prepričan, da je svoje delo opravil korektno in po novinarskih standardih.

SKLEP:

Mateja Babič in Marko Lovec nista kršila 1., 2., in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev:

Novinarka Mateja Babič je v svojem odgovoru na domnevne kršitve kodeksa obširno opisala okoliščine in dogajanja, NČR pa je upoštevalo le tiste dele, ki se neposredno nanašajo na očitke pritožnika. Trditev Srečka Jarca, da ni bil pomočnik Branka Slaka, je preverilo in ugotovilo, da to drži. Toda novinarka je informacijo preverila pri, kot pravi, verodostojnem viru, ki novinarkine navedbe ni zanikal. Vir je novinarskemu častnemu razsodišču znan. Da je bilo trditev novinarke napačna, je ni nihče opozoril, zato je ni popravila, kar sicer zahteva 1. člen kodeksa. NČR ocenjuje, da njena navedba ni huda obtožba, ki bi ji moral slediti poskus pridobitve odziva vpletenega (2. člen). Novinarka ni kršila 1., 2. in 3. člena kodeksa.

NČR ugotavlja, da se druga dva očitka nanašata na komentar Marka Lovca z naslovom Cena varnosti. Čeprav avtor pravi, da ni novinar in da ne pristaja na zavezanost novinarskemu kodeksu, je NČR primer obravnavalo, saj gre za novinarski prispevek.

NČR je ugotovilo, da Marko Lovec ni kršil 1., 2. in. 3. člena kodeksa. Glede pristojnosti nadzora nad delom služb za zasebno varovanje se strinja s pojasnilom novinarke Mateje Babič, da v določenih primerih, kakršen je sum kaznivega dejanja, Inšpektorat za notranje zadeve in direktorat policije sodelujeta. NČR je preverilo trditev Srečka Jarca, da ga ni na seznamu predavateljev strokovnega izobraževanja o zasebnem varovanju. Ugotovilo je, da je njegovo ime navedeno na spletni strani Inšpektorata.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 10 decembra 2009

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

(*)Razsodba velja za Matejo Babič, stališče velja za Marka Lovca.