NADA DOLINAR proti IZTOKU UMERJU, Slovenske novice – Novinarsko častno razsodišče

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Špela Šipek, Mojca Pašek in Davorin Koron (člani) je na seji 16. januarja 2008 v primeru Nada Dolinar proti Iztoku Umerju razsodilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Za razsodbo so glasovali Vili Einspieler, Gojko Bervar, Špela Šipek, Mojca Pašek in Davorin Koron, proti pa Nada Ravter in Alma M. Sedlar. Nada Ravter je k razsodbi pripravila ločeno mnenje, ki sta se mu pridružili tudi Ranka Ivelja in Alma M. Sedlar.

Primer: NADA DOLINAR proti IZTOKU UMERJU, Slovenske novice

Nada Dolinar (zanjo odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki) je na NČR vložila pritožbo zoper Iztoka Umerja, novinarja Slovenskih novic, kateremu očita, da je v članku Očetove počitnice brez malega Staša, objavljenem v Slovenskih novicah 27. 8. 2007 na 4. strani, kršil 1., 2., 3., 4., 11., 15., 20., 21. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij, naj bi bil novinar v članku prekršil s tem, ker je objavil nepreverjene informacije.

2. člen, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo, je prekršil s tem, ker informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, ni preveril pri materi, ki jo te obtožbe zadevajo.

3. člen, po katerem mora novinar opozoriti, če objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, naj bi prekršil prav s temi – po mnenju pritožnice – neresničnimi informacijami.

Po mnenju pritožnice naj bi bil prekršil tudi 4. člen, po katerem mora novinar, kadar je le mogoče, navesti vir informacije, ki v članku ni naveden, 11. člen, ker ni vidna meja med komentarjem in poročilom, 15. člen pa, ker se ni izognil situaciji, ki bi lahko privedla do konflikta interesov, dejanskega ali navideznega, s katerim bi lahko kompromitiral svoje dobro ime oz. novinarsko skupnost, naj bi prekršil.

Novinar naj bi bil kršil tudi 20. člen, po katerem bi moral spoštovati pravico posameznika do zasebnosti in se izogibati senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanji njegove zasebnosti v javnosti. Tak poseg je dovoljen le, če za to obstaja interes javnosti.

Kršil naj bi bil tudi 21. člen, po katerem mora novinar pri poročanju s področja pravosodja upoštevati, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Prav tako mu ta člen nalaga, da mora biti previden pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev ter njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkov.

V članku naj bi bil kršen tudi 22. člen, po katerem mora pokazati novinar posebno obzirnost pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih…

Iztok Umer je v Slovenskih novicah 27. avgusta 2007 objavil članek Očetove počitnice brez malega Staša , v katerem je navajal podrobnosti iz zasebnega življenja pritožnice in njenega mladoletnega sina. Obtožbe, s katerimi naj bi bil po mnenju pritožnice kršil novinarski kodeks, so, da je izključno pritožnica kriva za to, da se ne izvajajo stiki med otrokom ter njegovim očetom, ter da je storila vse, da bi jih preprečila. Tak je povzetek celostranskega članka v Slovenskih novicah, v katerem se prepletajo citati iz sodnih odločb in njihove interpretacije.

Pritožnica je pritožbi priložila dokumente, ki pojasnjujejo njeno ravnanje, ki je predmet Umerjevega članka.

NČR je pozvalo novinarja, naj odgovori na očitke, vendar ni odgovoril.

SKLEP:

Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da je Iztok Umer prekršil 20. in 22. člen, ni pa kršil 1., 2., 3., 4., 11., 15. in 21. člena.

Obrazložitev:

Po mnenju NČR je novinar kršil 20. člen kodeksa, ker je zasebnost mladoletnega Staša Marchesana neupravičeno razkril javnosti, za kar ne obstaja javni interes.

22. člen je novinar prekršil, ker ni pokazal obzirnosti in je s polnim imenom in vsemi rodbinskimi podatki poročal o mladoletnem otroku, ki je žrtev družinskih nesoglasij. Z objavo njegovih fotografij je še dodatno stigmatiziral mladoletnika v njegovem okolju.

NČR je ugotovilo, da je bil članek objavljen 27. avgusta, medtem ko je dokumentacija, ki pojasnjuje celotno dogajanje, datirana veliko prej, maja in junija istega leta. V korist mladoletnega otroka bi bilo, če bi novinar primer osvetlil tudi z materine strani, za kar je imel na voljo dovolj strokovno podprte dokumentacije. Po tej plati je članek nekorekten. NČR kljub temu ugotavlja, da novinar ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj se je skliceval na pravnomočne sodne sklepe.

NČR meni, da novinar ni kršil 3. člena kodeksa, po katerem mora novinar opozoriti, če objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja, saj je očitno, da je novinarjev informator oče mladoletnega Staša ali njegovi starši oz. otrokovi stari starši, poleg tega pa je posredno citirana dokumentacija.

Prav tako po mnenju NČR novinar ni kršil 4. člena, po katerem mora navesti vir informacij, saj navaja dejstva iz sodnih odločb.

Novinar tudi ni prekršil 11. člena, po katerem bi moral ločiti komentar od informacije, saj ne gre za komentar.

Prav tako NČR meni, da novinar ni kršil 15. člena, saj gre s strani pritožnice za napačno tolmačenje in razumevanje tega člena.

Novinar tudi ni kršil 21. člena, po katerem ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, saj ni ničesar prejudiciral, poleg tega pa je operiral s podatki iz pravnomočnih sodnih odločb.

Ločeno mnenje

1. člen je po mojem prepričanju prekršil, ker ni preveril točnost zbranih informacij, saj ni niti poskušal priti do dejstev obeh strani, 2. člen pa, ker ni poskušal pridobiti odziva matere mladoletnega Staša, na račun katere je zapisal hude obtožbe. O tem, kaj je huda obtožba, imamo člani NČR različna mnenja, a zame so obtožbe, da je izključno pritožnica kriva za neizvajanje stikov med otrokom ter njegovim očetom (kar sicer v članku ni eksplicitno zapisano, a je to nedvomno edino sporočilo članka), hude obtožbe matere, ki bi zato morala dobiti v istem članku priložnost pojasniti drugo plat medalje.

Pritožnica je pritožbi priložila dokumente, ki pojasnjujejo njeno ravnanje in ki bi jih novinar, če bi hotel biti objektiven, moral pri pisanju upoštevati. Ne morem se strinjati z utemeljitvijo NČR, da je bil članek po tej plati le nekorekten, bil je neobjektiven, ker novinar ni spoštoval osnovnega novinarskega pravila – pa naj je zapisano v kodeksu tako ali drugače – Audiatur et altera pars, Ne razsojaj, dokler ne slišiš obeh strani. Resda novinar ni naravnost zapisal, da je mati kriva, je pa članek spretno napisal tako, da pride bralec sam do tega sklepa.

Nada Ravter

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 31. januarja 2008

Vili Einspieler,

predsednik Novinarskega častnega razsodišča

Novinarsko častno razsodišče v korist zaščite zasebnosti mladoletnika v tem primeru ne bo objavilo prispevka, na katerega se pritožba nanaša.