Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Nada Ravter in Ranka Ivelja na seji dne 22. maja 2008 v primeru Varuh človekovih pravic proti novinarjema Bojanu Rajšku in Petri Bezjak ter odgovornemu uredniku časnika Delo Petru Jančiču ugotovilo, da so kršili Kodeks novinarjev Slovenija.
Primer: Varuh človekovih pravic proti Bojanu Rajšku, Petri Bezjak in Petru Jančiču, Delo
Tone Dolčič, namestnik Varuha človekovih pravic, je zoper ravnanje več novinarjev in odgovornih urednikov vložil skupno pritožbo Varuha človekovih pravic. V medijskih prispevkih naj bi v nasprotju z novinarskim kodeksom pri poročanju o družini Strojan ravnali Jaroslav Jankovič in Marjan Bauer (Slovenske novice), Vesna Vujinovič in David Irgolič (Radio Center), Bojan Rajšek, Petra Bezjak in Peter Jančič (Delo) ter Eva Kobe, Mojca Širok, Rajko Gerič in Katja Stamboldžioski (RTV Slovenija). V tej razsodbi NČR presoja ravnanje novinarjev Bojana Rajška in Petre Bezjak ter odgovornega urednika Petra Jančiča. Prispevek z naslovom Kje so Strojanovi je bil v delu objavljen 26. 7. 2007, prispevek Bodo Strojanovim odvzeli otroke pa 27. 7. 2007.
Namestnik Varuha človekovih pravic v pritožbi ocenjuje, da sta avtorja in odgovorni za objavo obeh prispevkov nedopustno in grobo posegli v zasebnost in osebnostne pravice vrste oseb, zlasti v zasebnost in osebnostne pravice otrok. Opozarja, da to velja ne glede na to, ali so se starši strinjali z objavo določenih informacij. Pritožnik tudi meni, da za razkritje osebnih podatkov otrok (starosti življenjsko ogrožene 10-letne Strojanove hčerke, imena staršev, okolja, kjer živijo, podatkov o zdravstvenem stanju hospitalizirane deklice, problematičnem vedenju druge mladoletnice, domnevno grozečem odvzemu otrok in drugih občutljivih osebnih okoliščin) ni bilo javnega interesa. Varuhov namestnik zato meni, da sta novinarja in urednik kršila 20. člen kodeksa, ki novinarje zavezuje, da spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, poseg v posameznikovo zasebnost pa dovoljuje le, če za to obstaja javni interes. Kršila sta ga tudi zato, ker nista spoštovala člena v delu, ki pravi, da se mora novinar zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. V zvezi s tem členom pritožnik meni, da je objava tovrstnih podatkov škodljiva za varstvo koristi otrok, da jih stigmatizira, krepi predsodke in vzbuja nestrpnost proti Romom (ki naj bi slabo ravnali s svojimi otroki ali pa celo ogrožali varnost drugih otrok). Avtorja članka Bodo Strojanom odvzeli otroke med drugim navajata, da se mladoletni gojenki VIZ “tako kot številnim drugim dekletom ni uspelo izogniti druženju z Rajkom Strojanom” in s tem odkrito namigujeta na to, da naj bi bil ta član družine nevaren za mladoletnice.
Po mnenju namestnika Varuha bi bilo objavo pričujočih novic mogoče razumeti kot legitimno le v smislu stopnjevanja pritiska države in dotedanjih sosedov na navedeno družino (kot grožnje s posledicami, v primeru, da se vrnejo na svoje zemljišče). O tem pričajo v prvem članku (Kje so Strojanovi) povzete izjave enega od polnoletnih krajanov Ambrusa (ki mu pisca članka zagotavljata anonimnost, čeprav je njegove/njene izjave mogoče razumeti kot morebitno napoved protipravnega ravnanja z znaki kaznivega dejanja po 141. členu KZ) in članov družine, ki kažejo na njihovo dojemanje učinka domnevnih izjav CSD. Le v tem delu, pravi pritožnik, bi bilo mogoče ugotavljati obstoj javnega interesa za objavo, vendar je pri oceni o učinku navedenih prispevkov daleč pomembnejše varstvo koristi otrok in njihovih osebnostnih pravic. Po mnenju pritožnika je obravnavani prispevek primer zavestnega senzacionalističnega poročanja, namenjenega vzbujanju pozornosti s skrajno občutljivo temo. Novinarja in odgovorni urednik Dela naj bi kršili tudi 21. člen, ki novinarje med drugim zavezuje, da so pazljivi pri omembi imen storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih. V omenjenem primeru je po mnenju namestnika Varuha šlo za hudo nesrečo, potencialno družinsko tragedijo (če bi do odvzema otroka prišlo), in za predkazenski postopek, v katerem je razkrivanje podatkov o domnevnih storilcih in žrtvah še posebej občutljivo. “Vsakomur, ki ima vsaj minimalen uvid v vsebino pravnega reda, bi moralo biti jasno, da so (sodni) postopki, ki zadevajo varstvo koristi otrok, praviloma zaprti za javnost. Pritožnik v danem primeru ne vidi nobenega razloga, da bi morala biti javnost obveščena o opitosti mladoletne deklice,” je pritožnik zapisal v pritožbi. 22. člen naj bi omenjena kršila, ker nista upoštevala, da mora novinar pri zbiranju informacij, poročanju ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih ter tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, pokazati posebno obzirnost. Namestnik varuha meni, da je šlo v navedenih primerih za primer posebno hude in predvsem zavestne kršitve 22. točke Kodeksa. Novinarji in uredniki (v tem in drugih obravnavanih primerih) po mnenju pritožnika pred objavo niso niti poskusili pretehtati vseh relevantnih interesov in pravnih koristi prizadetih, čeprav bi imeli na podlagi vseh okoliščin za to še posebno veliko odgovornost in bi morali pokazati posebno poklicno skrbnost. Zato je prispevka, ugotavlja pritožnik, mogoče označiti tudi za brezobzirno izkoriščanje otrok in celo za nasilje nad otroki. Ker sta Bojan Rajšek in Petra Bezjak novico o grožnji z odvzemom otrok objavila prva, je njuna odgovornost največja, še ugotavljajo v uradu varuha. Enako velja tudi za odgovornega urednika Petra Jančiča.
Petra Bezjak je v svojem odgovoru zavrnila vse očitane kršitve Kodeksa. Poseg v zasebnost je opravičila z javnim interesom, sklicuje pa se tudi na določilo, po katerem je pravico do obveščenosti širša, ko gre za poročanje o javnih osebnostih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost. Navaja tudi, da imena otrok v prispevkih ni navedla. “Zaradi afere, ki je nastala ob družini Strojan, so podrobnosti o tej družini postale predmet javne razprave, njihovo življenje pa je pod drobnogledom družbe”, je še zapisala.
Novinar Bojan Rajšek in odgovorni urednik Peter Jančič na pritožbo nista odgovorila.