Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Nada Ravter in Ranka Ivelja (člani) je na seji 28. maja 2008 v primeru Bojan Brezigar proti novinarki Dnevnika Meti Roglič razsodilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Za razsodbo so glasovali vsi prisotni člani razen Ranke Ivelja, ki se je vzdržala.
Primer: Bojan Brezigar proti Meti Roglič (Dnevnik)
Bojan Brezigar, ki je zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve RS kot govorec ministrstva za EU, je vložil zoper novinarko Dnevnika Meto Roglič pritožbo na NČR zaradi kršitve 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki nalaga novinarjem, da morajo pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Po mnenju pritožnika je novinarka kišila kodeks s člankoma Slovenija od ZDA dobila tajni seznam zahtev za obdobje predsedovanja EU in Slovenija naj prva prizna Kosovo, ki sta bila objavljena v Dnevniku 25, januarja 2008, njun soavtor pa je bil tudi novinar Igor Mekina. Pritožnik je s tem v zvezi poudaril, da sta hudi obtožbi predpostavka, da Slovenija ne vodi EU avtonomno, in trditev, da se ministrtvo (MZZ) pri sprejemanju odločitev podreja tujim zahtevam
Pritožnik opozarja, da nobeden od avtorjev ni poskušal pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Na službo za odnose z javnostmi pri ministrstvu se je Meta Roglič obrnila, da preveri ali je bil veleposlanik Mitja Drobnič v času nastanka dokumenta res na obisku ZDA, ne da bi povedala, kot je še opozoril pritožnik, zakaj za tem poizveduje. Po njegovem ne gre za poizkus pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Zato se je Bojan Brezigar tudi odločil, da pritožbe ne bo vložil proti drugim avtorjem, temveč le proti Meti Roglič, ki je imela, kot še ugotavlja pritožnik, najmanj dva dni pred objavo člankov v rokah dokument ali je vsaj vedela za njegovo vsebino, tako da bi lahko pridobila odziv ministrstva. Bojan Brezigar je tudi opozoril, da je vprašanje, ali so obtožbe resnične ali ne, za očitano kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije popolnoma nerelevantno.
Meta Roglič je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da so naslovi, podnaslovi in nadnaslovi v pristojnosti uredništva. Novinarka je opozorila, da resničnosti navedb v člankih, ki so predmet pritožbe, ne zanika niti Bojan Brezigar. Kot je še pojasnila, je dokument ministrstva, ki predstavlja zapis pogovora med ameriškimi in slovenskimi diplomati, preverila pri več zaposlenih na (MZZ). Ker so ji vsi potrdili, da gre za verodostojen uradni dokument MZZ, se ji nadaljnje preverjanje njegove vsebine ni zdelo potrebno. Meta Roglič, ki v odgovoru na pritožbo podrobno predstavila vsebino dokumenta, je tudi opozorila, da gre pri navedbah, ki jih govorec ministrstva ocenjuje kot hude obtožbe, za navajanje dejstev, ki so navedeni v depeši MZZ ali iz nje izhajajo. V tem kontekstu je poudarila, da ji ni jasno kako je pritožnik v člankih razbral trditev, da se MZZ pri sprejemanju odločitev podreja tujim zahtevam, in predpostavko, da Slovenija ne vodi EU avtonomno, ker kaj takega v obravnavanih člankih ni nikjer zapisano.
Ker je novinarka prepričana, da v člankih ni bilo hudih obtožb na račun MZZ, ni poskušala pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Kot je še pojasnila, so v naslednjih dneh v Dnevniku objavili obširne navedbe MZZ, predsednika vlade in različnih poznavalcev, že v prvem članku pa je bilo objavljeno tudi mnenje profesorja na FDV Milana Brgleza. Novinarka je tudi navedla, da je vodstvo MZZ že pred objavo dokumenta vedelo, da bo depeša MZZ objavljena, Bojan Brezigar pa je večkrat poklical odgovornega urednika Mirana Lesjaka in mu za umik članka ponujal najrazličnejše ekskluzivne informacije. Meta Roglič je ob tem poudarila, da pritožnik niti z besedo ni omenil, da bi MZZ želelo navedbe v dokumentu kakorkoli komentirati oziroma dodati svoje pojasnilo. Novinarka je še opozorila, da sta pod članka, ki sta predmet obravnave, podpisana skupaj s tedanjim urednikom zunanje politike na Dnevniku Igorjem Mekino, ki ju je tudi kot poznavalec v večji meri napisal, medtem ko je ona le pridobila depešo in prispevala predvsem mnenje strokovnjaka Milana Brgleza. Zato Meta Roglič v celoti zavrača obtožbe pritožnika.