Milenko Škrinjar proti Bojku Jermanu / Dnevnik / – Novinarsko častno razsodišče

Prispevek_Jerman

Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Špela Šipek, Brigita Mohorič, Mojca Pašek Šetinc in Alma M. Sedlar je na seji 19. junija 2008 v primeru Milenka Škrinjarja proti Bojku Jermanu (Dnevnik) ugotovilo, da je avtor prispevka kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Milenko Škrinjar proti Bojku Jermanu / Dnevnik /

Pritožnik Milenko Škrinjar v pritožbi poziva NČR, naj presodi o domnevnih kršitvah, ki naj bi jih pisec Bojko Jerman v članku z naslovom “Gazele, konji in hijene”, objavljenem v Dnevnikovi prilogi Denar in Svet nepremičnih 16. januarja 2008. Pritožnik avtorju članka očita krištve 2., 4., 6., 11., 12., 15., 17., 19., 20. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

2., 4. in 6. člen kodeksa naj bi Jerman kršil z navedbo v naslednjem besedilu: »Nekateri novodobni turbopovzpetniki se zdijo sami sebi tako pomembni in bogati, da ne plačujejo niti naročenega blaga in storitev in so ob tem še nesramni. Denimo Mihael Karner, ki je najprej za več millijonov evrov kupil kičasto vilo Lumina v Rožni dolini od znanega nepremičninarja Danila Slivnika, naročil poseben sesalec za prah, si ga pustil vgraditi in ni plačal niti centa. Naročil je še najkakovostnejše toplozračno ogrevanje in tudi ni plačal niti centa, izvajalca pa nagnal kot kakšnega klateža in mu zagrozil z odvetnikom, kot da bi odvetniki varovali neplačnike pred pravico. Skoraj vsak dan čisti stanovanje in najdražje avtomobile z naročenim in neplačanim (banalno bi kdo temu rekel ukradenim) sesalnikom za prah in se za neprobojnim steklom počuti kot zmagovalec. Le zakaj bi se nekdo, ki je pošteno zaslužil, skrival za neprebojnim steklom? Morda zato, ker je veliko osebno bogastvo pridobljeno na podoben način kot sesalec za prah?”

Pritožnik trdi, da je pisec članka z navedenimi stavki na račun M. Karnerja izrekel dve hudi obtožbi, ga blatil, poskušal prek medija nanj vplivati, naj poravna dolg, hkrati pa obtoženemu ni omogočil, da predstavi svoje stališče. Hkrati je z zapisom skušal pridobiti »denarno korist” za svoje podjetje.

11. člen naj bi kršil s tem, ko ni jasno ločil informacij od komentarja.

12. člen naj bi kršil, ker bralcem ni sporočil, da je v “zgodbo” osebno vpleten.

15. člen kodeksa naj bi kršil, ker je, tako trdi pritožnik, lastnik podjetja E-NET, ki izvaja omenjene storitve, in je s tem v konfliktu interesov med objektivnostjo in osebno prizadetostjo.

17. člen kodeksa naj bi obtoženi kršil z javno navedbo informacij, ki jih je pridobil kot zasebni izvajalec storitev in jih v članku uporabil zoper M. Karnerja.

S tem, ko avtor članka bralcev ni obvestil o lastništvu podjetja, ki naj mu M. Karner ne bi poravnal storitev, je Jerman kršil 19. člen. 20. in 21. člen naj bi kršil z nespoštovanjem pravice do zasebnosti ter s tem, ko je domnevni dolg M.Karnerja predstavil senzacionalističen in ga označil kot javni interes.

Pritožnik Milenko Škrinjar še navaja, da je imel z Bojkom Jermanom v vlogi direktorja podjetja E-NET neprijetno osebno izkušnjo, ko je naročil storitve pri omenjenem podjetju, ki pa po Škrinarjevem prepričanju niso bile profesionalno opravljene, zato tudi sam ni plačal celotne kupnine.

Pisec Bojko Jerman v članku “Gazele, konji in hijene” v osebnem slogu razmišlja o nagradah, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje uspešnim slovenskim podjetjem – podjetnikom – slovenskim gazelam. V članku govori o “pravih gazelah”, podjetnikih, ki si ta naziv zaslužijo, o navideznih gazelah, ki pridobijo naziv zaradi vplivnih prijateljev, o gazelah – konjih, ki trdo delajo in nazadnje o gazelah – hijenah, novodobnih turbopovzpetnikih, ki ne plačujejo naročenega blaga in storitev in pri tem navaja informacije v zvezi z M. Karnerjem.

Na poziv NČR, naj pojasni očitane kršitve kodeksa, se je odzval avtor članka Bojko Jerman in med drugim zapisal, da je pritožba zoper njega oz. poziv NČR po njegovem mnenju “brezpredmeten”, saj ni novinar in je članek napisal kot fizična oseba, hkrati pa dodal, da je počaščen, da ga NČR obravnava kot novinarja. Sporoča še, da so navedbe v članku preverjene, in da je pritožnik Milenko Škrinjar, ki v članku sploh ni omenjen, eden od naročnikov omenjenih storitev, ki pa jih ni plačal, in je proti njemu uveden sodni postopek.

Urednik Dnevnikove priloge Denar in Svet nepremičnine Miran Kump je na poziv NČR pojasnil, da je B. Jerman zunanji sodelavec, ki zapisane trditve v svoji kolumni vedno argumentira.

NČR pa še dodaja, da je navedbe pritožnika Milenka Škrinjarja o domnevnem lastništvu Bojka Jermana podjetja E-NET d.o.o., preveril v Poslovnem registru Slovenije in ugotovil, da je B. Jerman res družbenik v omenjenem podjetju, česar pa v članku ne navaja, prav tako Jerman ne navaja imena podjetja.

SKLEP:

NČR ugotavlja, da je Bojko Jerman kršil 4., 12., 15., 17., 19. in 20. člen kodeksa, ni pa kršil 2., 6., 11. in 21. člena kodeksa.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da avtor članka Bojko Jerman ni kršil 2. člena kodeksa. Res je, da je avtor obtožil M. Karnerja, da je dolžnik določenemu podjetju, ne da bi od njega pridobil odziv in da mu ni omogočil predstavitve njegovega stališča, vendar se M. Karner na NČR ni pritožil sam, tako da NČR ni moglo presojati o tem ali gre za hude obtožbe ali ne.

NČR meni, da je pisec kršil 4. člen kodeksa s tem, ko ni zapisal, da gre za podjetje, katerega družbenik je avtor prispevka. 4. člen govori o tem, da mora novinar navesti vir informacij, da lahko javnost oceni njen pomen in verodostojnost, česar pa avtor ni zapisal.

NČR meni, da pisec ni kršil 6. člena, ki govori o tem, da se mora novinar izogibati plačevanju informacij in biti previden pri tistih, ki v zameno za informacije pričakujejo denar ali ugodnosti. NČR meni, da je pritožnik napačno razumel 6. člen kodeksa.

NČR ugotavlja, da pisec ni kršil 11. člena, ker naj ne bi jasno ločil informacij od komentarja. Iz teksta je namreč razvidno, da gre za kolumno, torej osebna razmišljanja avtorja.

Glede kršitve 12. člena kodeksa, ki pravi, da mora novinar, če je vpleten v dogodke o katerih poroča, to razkriti javnosti, je NČR po informacijah, ki jih je imelo na voljo ugotovilo, da je Bojko Jerman družbenik podjetja E-NET, kar dokazuje izpis iz Poslovnega registra Slovenije. Zato je NČR razsodilo, da je kršil 12. člen kodeksa, ker bralcem ni razkirl, da je družbenik podjejta, ki ga sicer z imenom ne navaja, pojasnjuje pa, da je M. Karner dolžnik podjetju.

Iz istega razloga NČR še meni, da je pisec kršil 15., 17. in 19. člen kodeksa, ki pravijo, da se mora novinar izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do konflikta interesov, da novinar ne sme zlorabljati informacij o finančnih dogodkih, ki jih je dobil pri svojem profesionalnem delu za osebne interese, ter da mora neizogibne konflikte interesov razkriti javnosti.

Avtor bi moral bralcem pojasniti, da je družbenik v podjetju, ki mu M. Karner domnevno dolguje denar, ni se izognil konfliktu interesov, s tem je kompromitiral osebno, predvsem pa novinarsko skupnost, zlorabil informacije, ki jih je pridobil kot zasebnik in jih javno objavil.

NČR ugotavlja tudi, da je pisec kršil 20. člen kodeksa, ki pravi, da novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, če za to ne obstaja javni interes. NČR meni, da je pisec neupravičeno zapisal ime in priimek Mihaela Karnerja, ki naj bi dolgoval neimenovanemu podjetju, češ da gre za javni interes.

NČR meni, da pisec ni kršil 21. člena, ki pravi, da novinar, ko poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravomočno obsojen, saj Bojko Jerman ni poročal o predkazenskem ali sodnem sodnem postopku.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila o njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 19. junija 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča