Iztok Šterbenc proti Viktorju Luskovcu (Nedelo) – Novinarsko častno razsodišče

Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organi DNS in SNS (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler predsednik, Rajko Gerič (razsodnik – poročevalec), Nada Ravter, Filip Šemrl, Peter Jančič, Andrej Bartel, Neva Zajc (člani) je na seji 20. marca 2003 v primeru Iztok Šterbenc proti Viktorju Luskovcu (Nedelo) razsodilo, da je novinar prekršil 1. in 2. člen kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa prekršil 7., 8., in 9. člena kodeksa.

Primer: Iztok ŠTERBENC proti Viktorju LUSKOVCU (Nedelo)

Iztok Šterbenc je na Novinarsko častno razsodišče naslovil pritožbo na članke Viktorja Luskovca v časopisu Nedelo, saj pravi, da so v njih objavljene laži in zavajajoče trditve. Pritožitelj pravi, da je novinar v treh prispevkih, objavljenih v Nedelu, in sicer prispevku z naslovom »Teorija zarote v golažu«, ki je bil objavljen 22. septembra 2002, odgovoru novinarja na odgovor Iztoka Šterbenca na prispevek »Teorija zarote v golažu«, objavljenem 6. oktobra 2002, in v popravku z naslovom »Nič več črna gradnja« kršil 1., 2., 7., 8. in 9. člen kodeksa novinarjev Slovenije.

Viktor Luskovec je po mnenju pritožitelja napačno zapisal, da je le-ta lastnik črne gradnje na Grbi, in s tem kršil 1. in 2. člen kodeksa. Pritožitelj trdi, da je novinarju izročil tudi dokumentacijo, s katero dokazuje, da to ni res. Šterbenc novinarju očita tudi kršitev 7. člena, saj meni, da je Luskovec članek napisal po naročilu zunanjega naročnika (nasprotnika gradnje). Pritožitelj še meni, da je Luskovec članke napisal tako, da ga je z njimi namerno žalil ter s tem kršil 9. člen kodeksa.

Luskovec se na poziv razsodišča, da odgovori na očitane mu kršitve kodeksa ni odzval pravočasno, ko pa je to vendarle storil, je NČR ugotovilo, da njegove trditve, da je bila vloga pritožitelja nepodpisana in oddana prepozno, ne držijo. NČR tudi ugotavlja, da njegov ugovor, da ni član Društva novinarjev Slovenije ali Sindikata novinarjev Slovenije ni ovira za razsojanje NČR.

SKLEP:

Novinar je prekršil 1. in 2. člen kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa prekršil 7., 8., in 9. člena kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar je v člankih izpustil bistvene in njemu znane informacije in tako nepopolno obveščal javnost ter s tem kršil 1. in 2. člen kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinar je s tem, ko je zapisal: “Neposredni povod za Šterbenčevo nezadovoljstvo z aktualno mestno oblastjo pa je zemljiški spor na Grbi in črna gradnja na isti lokaciji, zaradi česar naj bi bil ob dober zaslužek” in “Tretjič, ministrstvo za okolje in prostor je razveljavilo gradbeno dovoljenje za njegovo vilo na Grbi, kjer imata z mamo vsak svoje stanovanje. Zato je objekt črna gradnja in nima uporabnega dovoljenja.« kršil 1. in 2. člen kodeksa, saj je pritožitelj priložil pisno dokumentacijo, ki dokazuje, da njegov objekt ni črna gradnja, in posredoval potrebna dovoljenja, ki jih je dal tudi novinarju.

Isto velja za trditev, da je direktor podjetja Exocom umrl nasilne smrti (Šterbenc je bil pri njem zaposlen kot promotor igre »Catch the cash«). Ker glede tega nikoli ni bila sprožena uradna preiskava, novinar tega ne more zapisati v trdilni obliki.

Šterbenc Luskovcu očita tudi kršitev 7., 8. in 9. člena kodeksa, saj pravi, da je Luskovec napisal članek tendeniozno in da je zanj žaljiv ter napisan po naročilu Šterbenčevih nasprotnikov.

NČR ugotavlja, da omenjenih členov Luskovec ni kršil, saj se je Šterbenc že prej večkrat pojavljal v javnosti in razlagal svoje probleme, zato ne moremo govoriti o kršenju zaščite njegove osebnosti. Prav tako ni nobenih dokazov o tem, da bi Luskovec pisal po naročilu Šterbenčevih nasprotnikov oziroma o tem, da bi bil članek namerno napisan zato, da bi diskreditiral Šterbenca kot osebo.

NČR je razsojalo le o dokazljivi resničnosti oziroma neresničnosti zapisanih izjav, ni pa moglo razsojati o ostalih navedbah Šterbenca (med drugim trdi, da ni dovolil fotografiranja, da intervjuja ni avtoriziral, da nečesa sploh ni izjavil).

Pravni pouk:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 20. marca 2003

Vili Einspieler, predsednik Novinarskega častnega razsodišča