Primer: Sekretarka poslanske skupine SNS Barbara Žgajner Tavš je sprožila postopek proti novinarju Dela Jožetu Poglajnu, ker naj bi pri poročanju iz parlamenta izpuščal informacije o nacionalni stranki, s čimer naj bi kršil 7. člen kodeksa. Poročila naj bi vsebovala osebna mnenja novinarja, s čimer naj bi Poglajen kršil 11. člen kodeksa. Žgajnarjeva še ocenjuje, da je Poglajen s tem ravnal v nasprotju z določbo preambule kodeksa. Ta določa, da je obveščenost javnosti temelj za delovanje sodobnih družb in pogoj za delovanje demokratičnega sistema.
Zavržba primera sekretarke poslanske skupine SNS Barbare Žgajner Tavš proti Jožetu Poglajnu (Delo)
SKLEP:
Častno razsodišče je zavrglo pobudo za začetek postopka zaradi kršitve 7. in 11. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Nacionalna stranka kršitve novinarskega kodeksa, ki naj bi jih zagrešil novinar, ko v poročila po oceni pritožnikov ni vključil dovolj informacij o stranki, pojasnjuje s pomočjo vrednostnih ocen. Te so v demokratični družbi lahko zelo raznolike in temu ustrezno različne tudi uredniške politike in novinarske prakse pri obveščanju javnosti o dogajanju v politiki. Častno razsodišče kot varuh profesionalnih standardov ne more biti arbiter, ki bi določal, koliko prostora in kakšen pomen v poročilih novinarjev pripada posameznim strankam. Posreduje lahko le pri očitnih kršitvah profesionalnih standardov.
Pritožbe, ki novinarju ne očitajo kršitve kodeksa za zapisano, ampak to, da vseh dejstev ni zapisal ali jih dovolj ovrednotil, morajo biti zelo tehtno utemeljene, da bi razsodišče o njih lahko presojalo. Ključen kriterij za presojo razsodišča je, da je bila javnost z zamolčanjem informacije napačno informirana ali zavedena o dogajanju. Iz gradiva, ki ga je pritožbi priložila nacionalna stranka, častno razsodišče ni razbralo, da bi se pritožba vsaj približala kriteriju, ki bi omogočal presojo.
Če častno razsodišče pritožbe kljub pomanjkanju tehtne utemeljitve ne bi zavrglo in bi le na podlagi političnih nazorov članov razsodišča presojalo, kdo si zasluži več in kdo manj pozornosti v medijih, bi se s tem iz varuha spoštovanja profesionalnih standardov prelevilo v institucijo, ki zagotavlja več ali manj prostora tej ali oni politični stranki ali nazorski usmeritvi v času pred volitvami. To bi bilo v nasprotju s poslanstvom novinarstva v modernih družbah.
Vili Einspieler
Predsednik Novinarskega častnega razsodišča