SKLEP:
Novinarka je kršila 3., 4. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 1., 2., 5., 6., 11., 13., 14., 17. in 21. člena Kodeksa. Odgovorni urednik je kršil 3., 4. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 1., 2., 5., 6., 11., 13., 14., 17. in 21. člena Kodeksa.
Obrazložitev:
V zvezi z zatrjevano kršitvijo 1. člena Kodeksa, ki novinarje obvezuje preverjati točnost informacij, je NČR ugotovilo, da je novinarka informacije o domnevnem odhodu pritožnikovega brata Denisa Pašića v Iran na predavanje o Siriji preverjala tako, da je pritožnikovega brata čakala pred objektom, kjer je zaposlen, preverjala pa jih je tudi pri pritožniku, ki je odgovoril pisno: »V čem je problem, saj slovenski državljani množično potujejo v Iran?«. NČR poudarja, da ne more ugotavljati resničnosti informacij iz prispevka, ugotavlja pa, ali je novinarka informacije preverjala. Ker je informacije preverjala in jih poskušala preveriti tudi pri Denisu Pašiću, objavila pa je tudi odgovor pritožnika Ahmeda Pašića, ni kršila 1. člena Kodeksa.
NČR je presojalo tudi, ali je iz prispevka razvidno, da so objavljene informacije o domnevnem odhodu Denisa Pašića v Iran nepotrjene. Ugotovilo je, da je novinarka v prispevku večkrat uporabila besedo »naj« (npr. »naj bi kupil«, »naj bi odšel«, »naj bi se odpravljal), s čimer je opozorila, katere informacije so nepotrjene. Glede na navedeno novinarka ni kršila 5. člena kodeksa.
V zvezi z očitano kršitvijo 2. člena, ki naj bi jo novinarka storila z navedbo v prispevku 7. oktobra, da »se približuje Hiši sreče, kjer pa nas je pričakalo vse kaj drugega kot sreča«, je NČR ugotovilo, da novinarka s to navedbo ni kršila 2. člena Kodeksa. Navedba se je nanašala na izjavo pritožnika (da so oni tu le podnajemniki in da naj se »ne špilajo s tožbo«), ki jo je novinarka vključila v prispevek. Novinarkina navedba, ki sicer nima informativne vrednosti, je dejansko nekorektna. Po ustaljeni razlagi NČR se kršitev 2. člena ugotovi, ko gre za nekorektno poročanje, ki je hkrati osebno žaljivo. V tem primeru ni šlo za žaljivko, ki bi se nanašala osebno na pritožnika, temveč za nekorekten komentar na njegovo omembo tožbe.
Nadalje je NČR presojalo, ali informacije v prispevkih 3., 6. in 7. oktobra vsebujejo hude obtožbe in ali je novinarka poskušala pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. NČR je najprej ugotovilo, da prispevki vsekakor vsebujejo hude obtožbe: novinarka je poročala o tem, da naj bi pritožnikov brat Denis Pašić najprej pridobil »orožni list«, nato pa rezerviral letalsko karto za Iran, kamor naj bi odpotoval na predavanje o Siriji, s čimer je namigovala na sodelovanje z radikalnimi islamisti, poročala pa je tudi o domnevno netransparentnem poslovanju humanitarnega društva Up, ki ga vodi pritožnikova sestra Faila Pašić Bišić. Ker je šlo v obeh primerih nedvomno za hude obtožbe, je NČR nadalje ugotavljalo, ali je novinarka pridobila odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Ugotovilo je, da je novinarka nedvomno poskušala stopiti v stik s pritožnikom in njegovimi družinskimi člani: obiskala je sedež društva, kjer ni našla nikogar, in Hišo sreče, kjer pritožnik vodi različne dejavnosti. Pritožnikovega brata je iskala na naslovu hiše družine Pašić in tudi na sedežu podjetja, kjer je zaposlen. Vse navedeno je razvidno iz prispevkov, hkrati pa prispevki ne vsebujejo (razen pisnega odziva Ahmeda Pašića v zvezi s potovanjem Denisa Pašića v Iran) odzivov oseb, ki jih informacije zadevajo. Razloge za to je pojasnil pritožnik: navedel je, da družina z novinarko ni hotela sodelovati zaradi njenega »izjemno žaljivega in grobega vdora v njihovo zasebnost in na njihovo dvorišče«, »brez predhodne napovedi, klica in dovoljenja«. V pritožbi je pritožnik podrobno opisal odnos novinarke do njegove mame, ki ima nizko stopnjo izobrazbe, in sugestivna vprašanja, ki ji jih je novinarka zastavljala.
NČR ugotavlja, da dolžnost preverjanja informacij nedvomno zajema tudi dolžnost preverjanja informacij na ustrezen, korekten in primeren način. Ker novinarka na pritožbo ni odgovorila, NČR razpolaga samo z navedbami pritožnika. Glede na to, da se pritožnik in njegova družina medijem sicer ne izogibajo, saj so v svojem lokalnem okolju aktivni in pogosto javno izpostavljeni po svoji izbiri, ni mogoče trditi, da se medijem na splošno izogibajo. Glede na navedeno NČR sklepa, da se pritožnik in njegova družina Planetu TV niso izogibali, ker ne bi hoteli dajati informacij, temveč so se medija izogibali zaradi obnašanja novinarke. Ker je pritožnik odnos novinarke podrobno opisal, NČR ni imelo razloga, da pritožniku ne bi verjelo, da je bil novinarkin odnos neprimeren. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da novinarka ni ravnala v skladu s Kodeksom in da je zaradi neustreznega načina pridobivanja odziva na hude obtožbe kršila 3. člen kodeksa.
V povezavi z ravnanjem novinarke je NČR še ugotavljalo, ali je spoštovala 13. člen Kodeksa, ki zahteva, da se novinar predstavi kot novinar in pojasni namen zbiranja podatkov. Iz opisa načina prihoda novinarke na njihov dom in njenega pogovora s pritožnikovo mamo NČR ne more ugotoviti, ali se je novinarka predstavila in ali je pojasnila namen zbiranja podatkov, zato ni ugotovilo kršitve 13. člena Kodeksa. Iz opisanega razgovora je razvidno le to, da se je novinarka ob prihodu pred družinsko hišo pritožnika z namenom pridobitve odziva oseb, ki so jih zadevale hude obtožbe, obnašala neprimerno, zaradi česar je NČR že ugotovilo kršitev druge določbe kodeksa. Z navedenim ravnanjem novinarka tudi ni kršila 17. člena Kodeksa, ki opredeljuje dolžnost novinarjev varovati zasebnost posameznika. V prispevkih, ki so predmet te pritožbe, novinarka namreč ni razkrivala zasebnosti pritožnika ali njegovih družinskih članov.
V zvezi z očitkom o kršitvi 4. člena kodeksa, ki naj bi jo novinarka storila s tem, ko je objavila le del pritožnikove izjave, je NČR ob ogledu prispevka z dne 7. oktobra 2014 ugotovilo, da se objavljena izjava pritožnika glasi: »Mi smo tle v bistvu samo podnajemniki, tko da ne se špilat s tožbo.« Pritožnik opozarja, da je pred tem snemalcu dejal tudi, da so to Mercatorjevi prostori in jih vprašal, ali imajo dovoljenje za snemanje, kar pa naj bi novinarka zamolčala. NČR ugotavlja, da dejansko objavljena izjava sama po sebi nima smisla, saj stavka v izjavi med seboj nista povezana. Nelogično je, da bi pritožnik omenjal tožbo kot posledico tega, da so v prostoru samo podnajemniki. Zato je NČR sledilo pritožbi in se strinja, da je izjava iztrgana iz konteksta, da je zamolčana informacija ključna za razumevanje izjave pritožnika v prispevku in da je bil objavljeni del izjave uporabljen z namenom prikaza, da je pritožnik mediju grozil. Glede na navedeno NČR ugotavlja, da je novinarka v prispevku z dne 7. oktobra kršila 4. člen Kodeksa.
NČR je nadalje presojalo očitek pritožnika, da novinarka v prispevku z dne 3. oktobra ni niti enkrat navedla vira za svoje informacije. Ob ogledu prispevka je NČR ugotovilo, da novinarka navaja samo »vir iz krogov slovenske obveščevalne službe«. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bo obveščevalca, ki je njen vir, navedla tudi z imenom in priimkom. Tudi sicer Kodeks ne nalaga novinarjem absolutne obveznosti navajati vir, temveč jim nalaga obveznost navesti vir, »kadar je le mogoče«. Glede na navedeno je NČR sklenilo, da novinarka ni kršila 6. člena Kodeksa.
Naslednji očitek se nanaša na posestni list, ki je bil izdan Denisu Pašiću, in sicer naj bi novinarka v prispevku 3. oktobra pokazala ponarejen orožni list. Pritožnik je tudi opozoril, da njegov brat nima orožnega lista, ampak posestni list. NČR je najprej ugotovilo, da napovedovalec prispevka govori o orožnem listu, v prispevku pa je prikazan posestni list. NČR ocenjuje, da gre v tem primeru za lapsus, zaradi katerega kršitve ni ugotovilo. Na izrecno prošnjo NČR je pritožnik razsodišču predložil fotogafijo dejansko izdanega posestnega lista. NČR je ob pregledu prispevka in primerjavi objavljenega posestnega lista s fotografijo posestnega lista, ki jo je predložil pritožnik, ugotovilo da se posestna lista ne ujemata. Na objavljenem posestnem listu je kot datum izdaje naveden 13. 6. 2014, na dejanskem posestnem listu pa 16. 6. 2014. Tudi številki registra se razlikujeta. Iz navedenega pa še ne izhaja, da je novinarka ponaredila dokumente, saj je možno, da je dokumente, ki vsebujejo napačne podatke, pridobila od svojega vira. Glede na navedeno NČR kršitve 11. člena Kodeksa ni ugotovilo.
NČR tudi ni ugotovilo kršitve 14. člena Kodeksa, ki prepoveduje snemanje brez privolitve snemane osebe. Tudi če je novinarka skupaj s snemalcem snemanje družinske hiše in pritožnikove matere izvedla brez dovoljenja, posnetka ni vključila v prispevek.
NČR ni ugotovilo kršitve 15. člena Kodeksa, ki opredeljuje dolžnost ločiti informacijo in komentar. Pritožnik novinarki očita, da naj bi komentirala, da je njegov brat pod nadzorom obveščevalnih služb, kar naj bi predstavila kot dejstvo, brez navedbe vira ali dokaza. NČR opozarja, da pri tej navedbi ne ge za komentar in da je novinarka tudi ni predstavila kot komentar, temveč kot dejstvo. Vprašanje, ali je za to dejstvo navedla vir ali dokaz, pa je predmet drugih členov Kodeksa (konkretno 1. in 6. člena).
Glede očitka o kršitvi 20. člena, po katerem se mora novinar izogibati narodnostnim in drugim predsodkom, NČR ugotavlja, da je očitek utemeljen. Novinarka je namreč dejstva, ki sama po sebi ne dokazujejo, da bi bil Denis Pašić lahko povezan z islamskimi skrajneži, v prispevku predstavila na način, ki je pustil tak vtis. Glede na močna čustva, ki v javnosti spremljajo dogajanje v zvezi z muslimani in še zlasti z islamskimi skrajneži, morajo biti novinarji pri prikazovanju in povezovanju teh dejstev skrajno previdni, saj gre za občutljivo tematiko. Dejstvo, da novinarka te senzibilnosti pri poročanju ni pokazala in se je zatekla v narodnostne stereotipe, kaže tudi tisti del prispevka 3. oktobra, ki predvaja tudi izjavo sodelavca Denisa Pašića, da imajo zaposlene ljudi »vse sorte, Makedonce, iz Bosne«. Glede na navedeno je NČR ugotovilo, da je novinarka s prispevkom, v katerem je potrjene in nepotrjene informacije o Denisu Pašiću prikazala na način, ki ga je prikazal kot potencialnega islamskega skrajneža, kršila 20. člen Kodeksa.
NČR je nazadnje odločalo še o očitku o kršitvi 21. člena Kodeksa, ki kot nedopustno označuje širjenje nestrpnosti. Kršitev naj bi novinarka storila s tem, ko je pritožnikovo sestro Failo Pašić Bišić prikazala kot nekoga, ki manipulira z donacijami, kar je na spletni strani Slovenskih novic, ki so 8. oktobra povzele prispevek Planet TV z dne 7. oktobra 2014, sprožilo ksenofobične izpade. Pritožnik je v dokaz priložil spletno povezavo do podstrani Slovenskih novic, na kateri je NČR med komentarji na članek zaznalo nedopustne pozive Neslovencev k odhodu iz Slovenije. NČR se strinja, da komentarji nedvomno širijo nestrpnost, vendar pa ni mogoče reči, da je nestrpnost širila tudi novinarka Planeta TV s prispevkom 7. oktobra. Prispevek sam po sebi ne vsebuje elementov širjenja nestrpnost. Glede na navedeno NČR ni ugotovilo kršitve 21. člena Kodeksa.
Ker je odgovorni urednik oddaje Danes odgovoren za celotno vsebino oddaje, je NČR ugotovilo, da je s posameznimi navedbami v prispevku poleg novinarke tudi urednik Bojan Traven kršil 3., 4. in 20. člen kodeksa.
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
V Ljubljani, 28. marca 2015
Gojko Bervar, podpredsednik Novinarskega častnega razsodišča
