Milan Aksentijević proti Osteju Bakalu in Bojanu Budji (Slovenske Novice)


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Nina Jerman, Neža Kogovšek Šalamon in Uroš Gramc (člani), je na seji 5. maja 2015 v primeru Milan Aksentijević proti novinarju Osteju Bakalu in odgovornemu uredniku Bojanu Budji (Slovenske novice) ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Milan Aksentijević proti Osteju Bakalu in Bojanu Budji (Slovenske novice)

Pritožnik Milan Aksentijević meni, da so Slovenske novice, avtor Oste Bakal ter odgovorni urednik Bojan Budja v članku Generalov nečak je le priznal vlome v Sloveniji ter s ponovljenim naslovom ob objavi popravka kršila 1. , 2. , 3. , 4. , 5. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. V omenjenem članku, trdi pritožnik, sta zapisani dve neresnici. Prva, da je obsojeni vlomilec Nenad Aksentijević nečak nekdanjega generala JLA in poslanca slovenske skupščine, v resnici pa sploh nista v sorodu, niti ga ne pozna, druga pa, da je Milan Aksentijević slovenski državljan. Povezovanje njegovega imena in priimka z vlomilcem, sodi pritožnik, je poskus diskreditacije, saj je sprožilo tudi negativen odziv v javnosti, za enega od bralcev je na enem od forumov Milanu Aksentijeviću neznani Nenad Aksentijević nenadoma postal kar njegov sin, kar je prizadelo pritožnikovega pravega sina.

Odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja je najprej zavrnil pritožnikovo zahtevo za popravek, nato pa ga je objavil s skrajšano vsebino, a pod enakim zavajajočim naslovom. Popravek ni bil označen kot popravek ali prikaz nasprotnih dejstev, naslov pa je bil v nasprotju z vsebino popravka.

Novinar pri pritožniku informacije o sorodstvu z Nenadom Aksentijevićem nikoli ni preveril pri pritožniku, pa tudi tega ne, ali je v resnici slovenski državljan. Milan Aksentijević pravi, da mu je bil status državljana v Sloveniji krivično odvzet zaradi verbalnega delikta – zavzemanje v skupščini republike Slovenije za obstanek nekdanje skupne države, prošnja za sprejem v državljanstvo nove države pa dvakrat zavrnjena. Pri tem so mu za pridobitev državljanstva postavili pogoje, ki jih zakon ne vsebuje in jih od drugih prosilcev niso zahtevali. To, da je novinar zapisal dve neresnici, ker informacije sploh ni preverjal, je po mnenju pritožnika kršitev 1. člena kodeksa. Enako kršitev naj bi zakrivil tudi odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja, ker napake ni popravil, pač pa je pri objavi popravka storil enako napako, ker je tega označil z enakim naslovom, kot jo je imel sporni članek, čeprav se vsebina besedila z njim sploh ne ujema.

Trditev o sorodstvu z vlomilcem je tudi nekorektna in osebno žaljiva, zato naj bi bil kršen tudi 2. člen kodeksa. Čeprav je novinar zapisal, da naj bi vlomilec “sam pravil” , da je generalov nečak, ga to ne odvezuje zahteve, da informacijo preveri, še posebej, ko navaja besede osebe, ki je bila obsojena za kazniva dejanja. Vendar novinar odziva pri pritožniku ni poiskal, zato naj bi kršil 3. člen KNS. S tem, ko ni pojasnil, da informacije ni preveril, je zamolčal dejstvo, pomembno za razumevanje teme, s tem pa je kršil 4. člen; ker ni povedal, da gre za nepreverjene informacije, pa tudi 5. člen kodeksa. 18. člen kodeksa naj bi bil prekršen, ker ne avtor ne odgovorni urednik nista pokazala ustrezne pozornosti in sta dopustila objavo popolnoma neresnične trditve, zapisane v dveh naslovih.

Na pritožbo je odgovoril odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja. Zase meni, da postopka proti njemu pred NČR ne more voditi, saj ni avtor članka, pravilnik pa da govori o tem, da se postopek vodi zoper novinarje ali druge avtorje člankov, ne pa zoper odgovorne urednike.

Poudarja, da prva pritožnikova zahteva za popravek ni bila v skladu z določbami zakona o medijih, zato so ga obvestili, da bodo popravek objavili, ko ga bo uskladil z zahtevami zakona. Ko so prejeli ustrezno skrajšano besedilo, so popravek objavili v rubriki Odprti stolpci.

Sicer pa Budja pravi, da niso kršili nobenega od omenjenih členov kodeksa. Članek je bil napisan kot poročilo s sojenja, na obravnavi pa je Nenad Aksentijević izpovedal, da je nečak Milana Aksentijevića oziroma sin njegovega brata. Novinar je temu upravičeno verjel, saj gre za enaka priimka. Navedba o tem, da je Milan Aksentijević slovenski državljan, pa izhaja iz sklepanja, da je kot nekdanji poslanec slovenske skupščine pač še vedno tudi slovenski državljan. Konec koncev se je tudi pod zahtevo za objavo popravka podpisal kot “poslanec prvega večstrankarskega parlamenta R.S. in upokojeni general”. Ker je v članku jasno, da gre za navedbe Nenada Aksentijevića, novinar ni mogel kršiti 1. člena. Navedba, da je Milan Aksentijević slovenski državljan, ni ne nekorektna ne osebno žaljiva, torej ni kršitve 2. člena. Prav tako pri obeh navedbah ne gre za hude obtožbe, zato je očitek o kršitvi 3. člena neutemeljen. Kršitve 4. člena po mnenju Bojana Budje ni bilo, saj novinar ni zamolčal nobenih znanih informacij. V članku je bilo jasno zapisano, da gre pri navedbi o sorodstvu za trditev Nenada Aksentijevića, torej je vir jasen. Zato ni kršitve 5. člena. Ker v primeru spornega članka ne gre za poročilo o nesreči, poročilo o predkazenskem postopku, domneva nedolžnosti pa ni z nobeno navedbo kršena, zavrača odgovorni urednik Slovenskih novic tudi očitek o kršitvi 18. člena kodeksa.

SKLEP:

Novinar Oste Bakal in odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja sta kršila 1. člen, nista pa kršila 2., 3., 4., 5. in 18. člena kodeksa.

Obrazložitev:

NČR je pri delu doslej vselej obravnavalo tudi odgovornost odgovornih urednikov, če so pritožniki to posebej zahtevali, ali pa tedaj, ko uredništvo ni hotelo razkriti pravih imen in priimkov svojih avtorjev, s čemer je vsa odgovornost za objavljeni prispevek prešla na odgovornega urednika. Za razliko od lastnikov medijskih hiš in članov njihovih uprav, kjer ta povezava ni nujna, so odgovorni uredniki tudi novinarji in NČR jih obravnava kot take. Zato je razsodišče tudi tokrat razsojalo o morebitnih kršitvah, ki jih je zagrešil odgovorni urednik. Še posebej je to storilo v tem primeru, kjer bi ustrezni poseg odgovornega urednika lahko omogočil popravo napake, vendar tega ni storil, ampak je od pritožnika zahteval, da skrajša besedilo popravka. NČR sicer ne odloča o popravkih, ker to ni v njegovi pristojnosti. Kljub temu opozarja, da morata po kodeksu napako ustrezno popraviti novinar in uredništvo sama, če naj bi ju v posameznih primerih oprostilo kršitve 1. člena kodeksa. Tudi zato, ker ima avtorjevo popravljanje lastne napake bistveno večjo težo od zakonske zahteve, da je treba popravek prizadetih objaviti ne glede na vsebino. NČR se sicer strinja, da je novinar upravičeno verjel, da je Nenad Aksentijević pritožnikov nečak, saj je ta to sam izrekel pred sodiščem, poleg tega pa tega novinar ni zapisal kot lastno trditev, ampak da to pravi Nenad Aksentijević. Toda v tem primeru je bilo uredništvo dva dni po objavi članka opozorjeno na obe napaki v njem (domneva o generalovem slovenskem državljanstvu pa sploh temelji na novinarjevi napaki), pa je potem čakalo skoraj pol meseca na krajšanje pritožnikovega besedila popravka, namesto da bi takoj, ko je bilo opozorjeno, informacijo znova preverilo in jo samo popravilo. Zato sta tako odgovorni urednik kot novinar kršila

1. člen kodeksa.

NČR se strinja z Bojanom Budjo, da nobena od obeh trditev (da je obsojeni generalov nečak in da ima Milan Aksentijević slovensko državljanstvo) ni osebno žaljiva in da potemtakem ni bilo kršitve 2. člena kodeksa. Prav tako meni, da obe trditvi nista hudi obtožbi, zaradi katerih bi moral novinar iskati odziv pritožnika.
V zvezi z očitkom kršitve 4. člena kodeksa NČR poudarja, da gre za člen, ki prepoveduje trganje informacij iz konteksta, kar se v tem primeru ni zgodilo. Očitek, da gre za nepreverjene informacije, ureja 1. člen, zato NČR meni, da novinar in urednik nista kršila 4. člena kodeksa.

Slovenske novice niso objavile nepotrjenih informacij, saj je šlo za poročilo s sodne obravnave, v njem pa je navedeno, kdo je izrekel trditev o sorodstvu med Nenadom in Milanom Aksentijevićem, zato kršitve 5. člena ni bilo. Glede nepotrjene informacije o državljanstvu pritožnika je NČR ugotovilo kršitev 1. člena, saj novinar informacije ni preveril, ne pa 5.člena, ker ta člen prepoveduje objavo govoric in ugibanj.
NČR tudi meni, da ni bilo kršitve 18. člena, vendar ne z argumentacijo odgovornega urednika Slovenskih novic, da namreč ni šlo za poročilo o nesreči ali predkazenskem postopku, pač pa zato, ker medij sploh ni obtoževal Milana Aksentijevića, niti ga ni proglašal za krivega kateregakoli kaznivega dejanja.

NČR razume užaljenost pritožnika, ko je njegov popravek izšel pod enakim naslovom kot prvi članek, s čemer je naslov pripovedoval nekaj povsem drugega kot besedilo popravka. Praksa v založniški hišo Delo je pač takšna, da s ponovitvijo naslova opozorijo, na kateri članek se popravek nanaša. Je pa v tem primeru neskladje med besedilom popravka in naslovom tolikšno, da bi ga moral urednik opaziti in problem rešiti kako drugače, na primer vsaj z očitnim opozorilom, da gre za prikaz nasprotnih dejstev. Takega opozorila ni bilo. Nadnaslov Odprti stolpci in ponovljeni naslov spornega članka bralca zavede in mu ne pojasni, da gre v resnici za popravek.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 19. maja 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča