Leo Oblak proti novinarju Slovenskih novic A. K.


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mario Belovič, Uroš Gramc in Jernej Rovšek (člani), je na seji 19. maja 2015 v primeru Leo Oblak proti novinarju Slovenskih novic A. K. ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).


Primer: Leo Oblak proti novinarju Slovenskih novic A. K.

Leo Oblak (v nadaljevanju pritožnik) očita novinarju Slovenskih novic A. K., da je v članku z naslovom » Vodušek krivdo vali na Oblaka: Ogoljufal me je«, objavljenem 22. 1. 2015 na spletni strani Slovenskih novic kršil 1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Prvi člen kodeks naj bi novinar kršil z objavami navedb Vladimirja Voduška, ki jih je ta izrekel na sodni obravnavi. Z objavo izjave: »je Vladimir Vodušek, preko svojega podjetja Publica kupil večinski delež v Info TV za tri milijone evrov« je novinar po navedbah pritožnika kršil omenjeni člen kodeka, ker ni preveril točnosti objavljene netočne navedbe, kar bi lahko storil pri pritožniku. Z netočno objavo, po mnenju pritožnika, pa se je ustvaril vtis, da je bil kupec oškodovan.

Pritožnik novinarju očita tudi kršitev 1. in 3. člena kodeksa s trditvijo »Vodušek ja na sodišču povedal, da je bila družba Info TV v času prodaje zrela za stečaj…« To je po mnenju pritožnika huda obtožba, saj naj bi bil Leo Oblak kriv za njen stečaj. Ker gre za hudo obtožbo brez odziva, ki pritožnika prikazuje kot prevaranta in tatu, je novinar kršil kodeks, je prepričan pritožnik.

Novinarju pritožnik očita še eno kršitev 3. člena kodeksa. To naj bi storil z objavo Voduškovega stavka »… je razlagal Vodušek in dodal, da ga je Leo Oblak prevaral in da je šlo za klasično poslovno goljufijo.« To je po mnenju pritožnika huda obtožba, kršitev omenjenega člena kodeksa pa je nastala, ker mu novinar ni omogočil, da poda izjavo, torej odziv, niti ni tega poskusil storiti.

V imenu nepodpisanega novinarja je odgovoril Robert Schmitzer, urednik spletnega portala. Odgovarja, da očitki pritožnika ne držijo. Nikakor in na nobenem mestu v članku ne gre za trditve novinarja A. K. V članku je namreč izrecno in na več mestih navedeno, da so vse zapisane izjave od Vladimirja Voduška; ta jih je izrekel na obravnavi pred sodiščem. Za spremljanje obravnave obstaja interes javnosti. Sporni članek predstavlja uresničevanje pravice do javnega sojenja, novinar zgolj poroča o poteku glavne obravnave. Novinar A. K. se na nobenem mestu ni opredeljeval do zapisanih izjav, niti si jih ni prilastil, saj je to vloga sodnika. Schmitzer poudarja, da vloga vestičarja ne predvideva, da bi novinar pri povzemanju izjav obtoženca na sodni obravnavi iskal tudi dokaze zanje. Obtožbe je izrekel obtoženi in ne novinar.

SKLEP:

Novinar Slovenskih novic A. K. ni kršil 1. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinar A.K. je za pritožnika sporne navedbe, s katerimi naj bi kršil kodeks, povzel v obliki novinarskega poročila z javne sodne obravnave. Navedbe so, česar ne oporeka niti pritožnik, v celoti izjave obtoženca v zadevi Vladimirja Voduška, ki sam odgovarja za njihovo točnost, zato novinar po mnenju NČR ni kršil 1. člena kodeksa.
Novinar je zgolj poročal o poteku sojenja. Kot je NČR že odločilo, v tej praksi ni običajno niti predpisano, da bi novinar, ki le poroča o izjavah obtožencev in prič na sodnih obravnavah, pridobival odzive tistih, na katerih račun izjave letijo. Če bi obveljalo stališče pritožnika, da mora novinar pridobiti odziv vsake v zagovoru omenjene izjave, bi bilo poročanje s sodišča povsem onemogočeno, zato novinar po mnenju NČR ni kršil 3. člena kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 2. junija 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča