Marjana Aleksić proti novinarki Kanala A Živi Ivačič in uredniku oddaje Svet Gregorju Trebušaku


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče (NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Katarina Vučko, Davorin Koron, Anja Gorenc, Nina Jerman, Tatjana Pirc, Neva Železnik (člani), je na seji 1. decembra 2015 v primeru Marjana Aleksić proti novinarki Kanala A Živi Ivačič in uredniku oddaje Svet Gregorju Trebušaku ugotovilo, da sta novinarka in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije (KNS).


Primer: Marjana Aleksić proti novinarki Kanala A Živi Ivačič in uredniku oddaje Svet Gregorju Trebušaku

NČR je prejelo pritožbo Marjane Aleksič na prispevek novinarke Kanala A Žive Ivačič v oddaji Svet 3. 3. 2015, v kateri je poročala o shodu, ki ga je pred Državnim zborom (DZ) pripravila Koalicija Za otroke gre.

Pritožnica novinarki očita kršitev 1. , 2. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS). Določilo 1. člena KNS naj bi novinarka in urednik kršila s tem, da sta zamolčala pravilno število udeležencev na shodu. Pritožnica navaja, da je bila novinarka 3. 3. 2015 neposredno na kraju shoda, v času, ko je bilo na njem največ ljudi. Po poročanju medijev, navaja pritožnica, se je na shodu zbralo več kot tisoč ljudi, novinarka pa naj bi to namerno zamolčala in poročala, da jih je bilo na shodu zgolj 100. S temi dejanji naj bi novinarka obenem kršila tudi 2. in 4. člen KNS. Pritožnica navaja, da bi ji moralo biti jasno, da je bilo na trgu več kot 100 ljudi, saj je bila neposredno na kraju dogodka. Če pa ji ni bilo znano, pa bi podatek lahko preverila pri organizatorjih ali policiji. Prav tako naj bi novinarka in urednik 1. člen KNS kršila s tem, da napake, ki sta se je zavedala, v naslednjih poročanjih nista popravila. Pritožnica je v dokaz pripela nekaj poročil medijev, iz katerih naj bi bilo jasno razvidno, da je bilo na trgu več tisoč ljudi, prav tako pa tudi posnetek spornega poročanja.

Tako novinarka Kanala A Živa Ivačič kot urednik Gregor Trebušak na pritožbo nista odgovorila.

SKLEP:

Novinarka Živa Ivačič in urednik Gregor Trebušak nista kršila 2. in 4. člena KNS, kršila pa sta 1. člena KNS.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da sta novinarka Živa Ivačič in urednik Gregor Trebušak kršila 1. člen KNS. Ogled spornega posnetka sicer ne da jasnega odgovora o številu prisotnih na shodu, saj iz njega ni razvidno, kako velika je bila množica ljudi. Naloga NČR je ugotoviti, ali sta novinarja točnost zbranih informacij preverjala. Po ustaljeni praksi NČR meni, da je 1. člen kršen, kadar ugotovi, da novinarja dejstev nista preverjala v zadostni meri in tako nista izkazala skrbnosti pri preverjanju točnosti zbranih informacij. Glede na to, da novinarka in urednik na pritožbo nista odgovorila, NČR razpolaga zgolj z informacijami, ki jih je podala pritožnica. Ta je priložila nekaj takratnih poročil medijev, iz katerih je razvidno, da je bilo na shodu več tisoč ljudi (številke se gibljejo od 2000 do 8500). Gre za več različnih virov: STA, MMC RTV SLO, Radio Ognjišče. Glede na informacije in dokaze, podane s strani pritožnice, ter zaradi molka novinarke Žive Ivačič in urednika Gregorja Trebušaka NČR ugotavlja, da je prišlo do kršitve 1. člena KNS.

Po ustaljeni razlagi NČR se kršitev 2. člena ugotovi, ko gre za nekorektno poročanje, ki je hkrati tudi osebno žaljivo. NČR ugotavlja, da novinarka in urednik nista kršila 2. člena KNS, saj predstavljanje dejstev in podatkov v članku ni bilo nekorektno v smislu osebne žaljivosti, prav tako pa v obravnavanem prispevku ni šlo za žaljivko, ki bi se nanašala na specifično osebo. Ne glede na to, ali je bilo na shodu resnično več ljudi, kot je v prispevku poročala novinarka Kanala A, NČR poudarja, da na tem mestu o osebni žaljivosti ni moč govoriti.

O preverjanju točnosti informacij glede števila udeležencev shoda je razsodišče razsodilo že ob očitani kršitvi 1. člena kodeksa. Informacija o številu udeležencev shoda ni bila ustrezno preverjena, vendar pa ni bila zamolčana, zato NČR ni ugotovilo kršitve 4. člena kodeksa, ki določa, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 15. decembra 2015

Gojko Bervar, predsednik Novinarskega častnega razsodišča